O svetovalnici

Informiramo o možnostih bivanja v starosti in spodbujamo k bolj fleksibilnemu ravnanju glede bivanja v poznih letih, saj smo Slovenci, posebej starejša generacija, na tem področju še posebej rigidni. Hiše, stanovanja in soseske, ki so bila grajeni pred desetletji za bivanje mladih družin, razen izjem, niso primerna za bivanje starejših. Slovenci smo precej nemobilni, z izjemo študijske selitve v večje univerzitetne centre se le redko selimo iz kraja v kraj, iz mesta na podeželje (in obratno), iz ene v drugo pokrajino, iz večjega v manjše stanovanje. Na svojo hišo, zgrajeno z lastnimi žulji in odrekanji, nas je večina zelo navezana in jo ne bi zapustili, tudi če je po odhodu otrok prevelika, sprotni in vzdrževalni stroški pa so glede na višino pokojnine previsoki. Nič drugače ni z lastniki stanovanj, ki so jih kupili po t.i. Jazbinškovem zakonu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Staranje na domu (angleško »ageing in place«) pomeni, da se posameznik po svoji izbiri stara v svojem (lastniškem ali najetem) domu varno, neodvisno in udobno, ne glede na starost in premoženjsko stanje. Ne gre le za izbiro primernega okolja za starajočo osebo, temveč razumevanje doma kot prostora, ki nudi varno bivanje in omogoča dobro počutje. Kraj, kjer so spomini in predmeti, na katere smo navezani, obenem pa tudi center dnevnih ritualov in okolje v katerem se nahaja socialna mreža, ki smo jo z leti zgradili. Bivalno okolje je potrebno prilagoditi za varno in samostojno staranje, vendar pa za to niso nujni veliki gradbeni posegi (več o tem)

Glavne aktivnosti:

1. DA JE SKUPAJ LAŽJE BITI SAM - razvoj skupnostnih oblik bivanja starejših (sobivanje itd.)

V okviru projekta HELPS smo raziskovali možnosti razvoja tovrstnih oblik pri nas, tako formalnih kot neformalnih, promovirali idejo sobivanja, osveščali javnost, osnovali skupino kandidatov za sobivanje, izvedli raziskavo of finančnih vidikih sobivanja starejših (cost benefit analiza), nastala je diplomska naloga o družbenih vidikih sobivanja, obiskali smo dobre prakse v tujini (Dunaj in Pariz) in jih predstavili javnosti itd.
Naše delo na tem področju je zbrano v zborniku prispevkov o sobivanju starejših »Da je skupaj lažje biti sam«, ki je izšel v dveh delih, prvi del konec leta 2013 in drugi del konec leta 2014.

Dostopna sta tudi na spletu:

Prvi del

Drugi del

Kontaktna oseba: Alenka Ogrin
Tel. št. 01 6205 480
E-pošta:


2. MAJHNI POSEGI ZA VELIKE UČINKE – promocija pravočasnih prilagoditev bivalnega okolja za starejše

Dokazano je, da že osnovni manjši posegi in prilagoditve bistveno izboljšajo varno in samostojno bivanje starejših doma. Za to niso potrebna večja gradbena dela in z visokimi stroške povezane investicije. A žal se pri nas za te posege odločamo večinoma prepozno, torej šele po padcu, poškodbi in posledično zmanjšani mobilnosti.

V ta namen smo spomladi 2013 izdali brošuro o prilagoditvah stanovanj za starejše, ki pa smo jo zaradi izjemnega zanimanja uporabnikov naslednje leto izboljšali in ponatisnili z naslovom »Majhni posegi za velike učinke« (avtorja Rok Grdiša in Pavel Koltaj). Idejo pravočasne prilagoditve bivalnega okolja za starejše smo s pomočjo brošure jeseni 2014 širili na vrsti predstavitev po društvih in zvezah po vsej Sloveniji. Prostovoljci projekta Starejši za starejše raznašajo brošure na domove starejših, s čimer nam pomagajo pri naših prizadevanjih.


Kontaktna oseba: Alenka Ogrin
Tel. št. 01 6205 480
El. pošta:

Majhni posegi za velike učinke
 

 

projektni sklopi