Zaskrbljeni za zdravstvo. Upravni odbor Zveze društev upokojencev Slovenije je na svoji letošnji zadnji seji podprl sprejem intervencijskega zakona, obdavčitev dela na črno in ureditev študentskega dela ter nasprotoval (raz)prodaji Mecatorja.
Obiskovanje poslancev. Zadnja seja UO ZDUS ni bila praznična, bila je delovna. Razpravljavci so se zavzeli, da predstavniki DU začnejo čim prej obiskovati nove poslance v njihovih pisarnah (ti so za pripombe najobčutljivejši prav prvo leto po izvolitvi!) in zahtevajo od njih, da se izrečejo o vprašanjih, ki so za upokojence in socialno državo, temeljna. Npr.: premoženje, s katerim upravlja KAD se hitro izgublja, pri oblikovanju te agencije pa  je bila njena ustanovitev namenjena izključno pokrivanju stroškov ZPIZ. Po mnenju upokojencev, naj bi roko nad KAD (za)držal ZPIZ. ZPIZ so bili prvotno namenjeni tudi dobički Zavarovalnice Triglav, ki pa je pristala v državni lasti (kako in zakaj?).
Zavarovalnica Vzajemna. O zaključkih pomoči ZDUS članom zavarovalnice Vzajemna, je podal poročilo podpredsednik ZDUS in prejšnji, že na hitro zamenjani predsednik nadzornega sveta Vzajemne, Mirko Miklavčič, ki je pomoč ZDUS zavarovancem, ocenil za uspešno. Temu so soglasno pritrdili člani upravnega odbora ZDUS.
Odprto pa je ostalo vprašanje (obveznega) prostovoljnega zavarovanja, kjer so bili lobiji, ob obilni pomoči prejšnjega predsednika Agencije za zavarovalniški nadzor Mihaela Permana (kar ni v skladu s prizadevanji ZDUS, ki bi rada združila prostovoljno zavarovanje z obveznim!), bili (začasno) uspešnejši.
Dolgotrajna oskrba. En najuglednejših strokovnjakov za zdravstvo v Sloveniji dr. Martin Toth, dolga leta svetovalec direktorjev ZZZS in ministrov, sedaj sam upokojenec in predsednik ekspertne komisije ZDUS za zdravstvo, je predstavil predlog zakona te skupine o dolgotrajni oskrbi, ki se ga sicer otepajo že vse vlade, od leta 2000 dalje! Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je v pripravi, je za upokojence velikega pomena. Domovi za starejše v javni lasti, po mnenju razpravljavcev, postajajo vse bolj hiralnice, kjer je potrebno vsako dopolnilno (po zdravi pameti pa osnovno!) ponudbo doplačati, zasebni oz. domovi v ′javni in zasebni′ lasti, pa postajo za investitorje vir velikega zaslužka! Družba podari zasebnikom zemljišča, zasebni vlagatelji pa v ceno oskrbe vračunavajo tudi ta strošek, ki z leti ugasne, zato je upravičeno pričakovati, da se bodo številni (pre)dragi in številni na pol prazni javno/zasebni domovi za starejše, spremenili v prihodnosti v hotele v zasebni lasti, posebej tisti v turističnih krajih!
Vračanje pomoči in dela oskrbnin pri dedovanju. Razpravljavci so se zavzeli, da stroške pomoči vračajo samo dediči, ki zmorejo. Temu predlogu dr. Mateje Kožuh Novak so soglasno pritrdili pri glasovanju soglasno vsi člani UO ZDUS.
Zdravstveno blagajno je potrebno očistiti nepotrebnih stroškov! Položaj zdravstvene blagajne je še slabši, kot je bil predstavljen javnosti. Javna zdravstvena blagajna bo klecnila, če ne bo sprememb! »Neugodni pogoji poslovanja se bodo v najkrajšem času prenesli na izvajalce zdravstvenih storitev, ki bodo pričeli odklanjati manj nujne primere, ne bodo mogli nabavljati zdravil in kriti drugih stroškov svojega poslovanja,« je dejal Martin Toth. Medtem, ko iz bolnišnic že poročajo o zamikih plačil dobaviteljem tudi do 60 dni, a hkrati zatrjujejo, da se varčevanje na bolnikih še ne pozna, je lekarniška zbornica napovedala, da bo zaradi zamude plačil ZZZS motena oskrba z zdravili.
»Kadar je denarja malo, so najbolj ogroženi starejši, socialno šibki in mlade družine. Kar se dogaja zdaj, je v prid zasebni medicini, ki bo delala vse, a bo treba plačati iz žepa,« ocenjuje predsednica ZDUS zdravnica Mateja Kožuh Novak.
»Takšno stanje neposredno ogroža dostopnost, povzroča podaljšanje čakalnih dob in ustvarja pogoje za odkrito ali prikrito privatizacijo našega zdravstvenega sistema, prav tako spodbuja nezakonito plačevanje zdravstvenih storitev,« napoveduje Toth.
»Stanje zdravstvene blagajne zahteva svežih 150 milijonov evrov ali znižanje plač ali rezanje pravic,« je našteval Samo Fakin, generalni direktor ZZZS. Zdaj so se v ZZZS odločili za 56 milijonov varčevalnih ukrepov, ki jih predlagajo v sprejem v okviru splošnega dogovora, in prenos plačila specializacij, pripravništva, raziskav in nekaterih drugih stroškov (za 124 milijonov letno) na splošni proračun. »To je treba narediti čim prej, vsekakor v prvi polovici leta 2012. Vse drugo bo prepozno,« je dejal.
Naše zdravstvo je financirano v večini iz prispevkov zaposlenih, bistveno manj plačujejo samostojni podjetniki, sledijo upokojenci, nezaposleni in kmetje. Od nekaterih prejemkov (študentsko delo, podjemne pogodbe) se prispevki ne plačujejo. Zelo malo prispevajo najbogatejši, ki niso v delovnem razmerju, a imajo visoke prihodke iz raznih finančnih transankcij, dividend, sejnin, nadzornih svetov. Če bi plačevali za zdravstvo v višini 5,35 odstotne točke od vseh prihodkov, bi zdravstvo v letu dni pridobilo 54 milijonov evrov, je bilo izračunano leta 2008. Koliko je to danes, ni znano, a v ZDUS menijo, da je obdavčitev vseh prispevkov za rešitev zdravstvene blagajne in s tem zdravstva nujno. Interventni zakon o tem bi sprejeli za leto dni, v tem času pa pripravili celovito reformo zdravstva.
Denar za dolgotrajno oskrbo, pa je ob dolgoživosti družbe, po mnenju dr. Totha, mogoče zagotoviti hitro. Stroški na zavarovanca bi bili kakih 7 evrov na mesec (na leto 54 milijonov evrov), plačevali naj bi jih vsi zaposleni po 35. letu starosti, razlik do 350 milijonov evrov, pa bi pokrili iz stroškov, ki jih različne blagajne pod različnimi imeni že izplačujejo.
Nepremičninski sklad. Ta je v lasti ZPIZ, namenjen je starejšim, vendar je ponudba večja tam, kjer ni povpraševanja, stroški najemnin so prenizki, že samo za vzdrževanje stanovanj, - rešitve se iščejo, in ob tem bo še veliko strokovnih razprav (info.zdus in povzeto po Delu).