Starejši za skladen razvoj dolgožive družbe
Januarja 2011 so se na ustanovni seji sestali predstavniki partnerjev v projektu Starejši za skladen razvoj dolgožive družbe, to pa so predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije, upokojenskih klubov delavcev ministrstev za obrambo in notranje zadeve ter predstavniki društva Seniorji. Projekt je ocenjen na 154.836,00 evrov, od tega 85 odstotkov sredstev prispeva evropski socialni sklad, razliko pa proračun Slovenije. Nosilec projekta je Zveza društev upokojencev Slovenije, njegov vodja pa je podpredsednik ZDUS Anton Donko.
Projekt je stekel v oktobru 2010, trajal pa bo dve leti. Po projektu bodo upokojeni strokovnjaki spremljali delo državnega zbora, vlade, medijske nastope poslancev in o njih pisno obveščali pokrajinske aktive, ki se bodo izoblikovali pri pokrajinskih zvezah društev upokojencev, hkrati pa bodo pošiljali navedenim ustanovam in posameznikom usklajene strokovne pripombe, ki bodo nastajale v delovnih skupinah, sestavljenih iz upokojenih strokovnjakov za posamezna področja projekta, na okroglih mizah po vsej državi itd. Sodelavci v projektu bodo pomagali z nasveti in pobudami tudi številnim nevladnim organizacijam, ki se kakorkoli ukvarjajo z omenjeno problematiko in z željo, da se aktivno vključijo v snovanje zakonov, povezanih z razvojem dolgožive družbe. Takih zakonov bo v dveh letih predvidoma nastalo deset. Udeleženci v projektu nameravajo odpreti tudi poseben spletni portal.
Projekt je razdeljen na več med seboj povezanih sklopov. Strokovnjake, ki se bodo ukvarjali s problematiko zagovorništva in civilnega dialoga, bo vodila predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak, za zagotavljanje računalniške podpore bosta skrbela Niko Jurešič in Rado Senčur, krepitev mreže v okolju bo skrb vodje projekta podpredsednika ZDUS Antona Donko, z zakonodajnimi pobudami se bosta ukvarjali Branka Kastelic in dr. Dunja Obersnel Kveder, za spletni portal in komuniciranje bosta skrbela Lada Zei in Matjaž Vizjak, za letna izobraževanja funkcionarjev društev upokojencev pa bo skrbela Božena Kos.
Najpomembnejši del projekta, to pa je aktivno državljanstvo, katerega namen je aktivirati miselne potenciale upokojencev po pokrajinskih zvezah ter njihovo sodelovanje v oblikovanju sistemskega in zakonskega reševanja te problematike, saj postajajo prav upokojenci čedalje večji del dolgoživih družb, pa bo usmerjal Emil Milan Pintar, ki je opozoril, da je izjemno težko dopolnjevati že oblikovana zakonska besedila, saj se razprava takrat bolj ali manj osredotoča na sprejemanje ali zavračanje ponujenih zakonskih rešitev, ki jih avtorji, to pa so praviloma uradniki, branijo z vsemi sredstvi. Zato Pintar vidi možnost večjega vplivanja strokovnjakov civilne družbe predvsem v sodelovanju pri nastajanju osnutkov zakonov, še preden postanejo zakonski predlogi ali sistemske rešitve. »Da bi uresničevali to možnost, pa se moramo primerno pripraviti in organizirati,« je poudaril Emil Milan Pintar.
Da bi dosegli zastavljene cilje, ki niso skromni, bo Rožca Šonc po državi pripravljala posvete nevladnih organizacij, sestanke s predsedniki upokojenskih društev bo sklicevala in vodila glavna tajnica ZDUS Zdenka Ferfila, za letna srečanja z gospodarstveniki bo skrbel podpredsednik ZDUS Mirko Miklavčič, skrb za letna srečanja vseh udeležencev v projektu pa so na ustanovnem sestanku naložili predstavnici društva Seniorji Justini Pančur.
Na ustanovnem sestanku so se udeleženci še zavzeli, da nosilci projekta in podprojektov čimprej pritegnejo k delu pokrajinske zveze društev upokojencev, ki naj izberejo po pet do deset aktivnih upokojenih strokovnjakov z različnih področij (ekonomistov, pravnikov, sociologov, zdravnikov, pa tudi ljudi z izkušnjami v poslovodenju ipd).
ZDUS že spremlja nastajajočo zakonodajo in selekcionira področja, ki so za starejše še posebej zanimiva, pokrajinske zveze društev upokojencev pa že čaka pomembna naloga, da sproti seznanjajo poslance s svojega območja s sprejetimi stališči.
dr. Mateja Kožuh Novak,
predsednica ZDUS
