Aktualno

Je revnim težje v Sloveniji ali v sosednjih državah?

11.10.2017

 

Revščina je v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem primerljiva, v pragu tveganja revščine in materialni prikrajšanosti pa so velike razlike. V Italiji in na Hrvaškem sta revščina in materialna prikrajšanost višji kot pri nas, materialna prikrajšanost je višja tudi na Madžarskem.
 
17. oktober je za mednarodni dan boja proti revščini razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1992. Odprava vseh oblik revščine povsod po svetu je tudi prvi od sedemnajstih ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila sprejeta leta 2015 na Vrhu OZN o trajnostnem razvoju.
 
Relativna revščina
Statistični uradi evropskih držav merimo relativno revščino; to pomeni, da ugotavljamo, koliko ljudi je revnih v primerjavi z drugimi. Predpostavljamo, da so relativno revni tisti ljudje, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, običajnega za družbo, v kateri živijo. Relativno revščino izražamo s stopnjo tveganja revščine.
 
Višji prag tveganja revščine, nižja materialna prikrajšanost
Podatki o naši in sosednjih državah za leto 2016 kažejo, da so imele Slovenija (13,9 %), Avstrija (14,1 %) in Madžarska (14,5 %) primerljive stopnje tveganja revščine. V vsaki od teh treh držav je pod pragom tveganja revščine živel vsak 7. prebivalec. Italija in Hrvaška sta imeli višjo stopnjo tveganja revščine (približno 20-odstotno), pod pragom tveganja revščine pa je živel vsak 5. prebivalec teh dveh držav.
 
Madžarski (2.900 EUR) in hrvaški (3.300 EUR) prag tveganja revščine sta bila med najnižjimi v EU, slovenski (7.400 EUR) in italijanski (9.500 EUR) približno na sredini, avstrijski (14.200 EUR) pa je bil med najvišjimi v EU. Če prag tveganja revščine izrazimo v standardih kupne moči (SKM), ki izničijo razlike v ravni cen med državami, so razlike med sosednjimi državami nekoliko manjše. Najnižja, a skoraj enaka sta madžarski (5.000 SKM) in hrvaški (5.200 SKM) prag tveganja revščine, skoraj še enkrat višja sta slovenski (9.300 SKM) in italijanski (9.200 SKM) prag, najvišji pa je še vedno avstrijski prag tveganja revščine (13.500 SKM).
 
 

V državah z višjimi dohodki in zato tudi z višjim pragom tveganja revščine si tudi relativno revni prebivalci praviloma lahko privoščijo več in živijo bolje kot prebivalci v državah z nižjim pragom tveganja revščine. To je razvidno tudi iz podatkov o materialni prikrajšanosti. Stopnja resne materialne prikrajšanosti pove, koliko oseb si zaradi omejenih finančnih virov gospodinjstva ne more privoščiti vsaj štirih elementov od devetih, ki so potrebni za dostojno življenje. Praviloma je ta nižja v državah z višjim pragom tveganja revščine in višja v tistih, kjer je ta prag nižji. 

V Sloveniji je bilo v letu 2016 resno materialno prikrajšanih 5,4 % prebivalcev (vsak 19.); v Avstriji je bil ta odstotek eden najnižjih v EU (3,0 % ali vsak 33.), na Madžarskem pa med najvišjimi v EU (16,2 % ali vsak 6.). Kljub veliki razliki v pragu tveganja revščine med Italijo in Hrvaško je bila stopnja resne materialne prikrajšanosti med obema državama primerljiva: v Italiji je bila 11,9-odstotna, na Hrvaškem 12,9-odstotna. V obeh državah je bil resno materialno prikrajšan vsak 8. prebivalec.
  
Iz podatkov o pragu tveganja revščine in materialni prikrajšanosti gospodinjstev lahko sklepamo, da je življenjska raven relativno revnih ljudi (tj. oseb pod pragom tveganja revščine) v Sloveniji nižja kot v Avstriji in višja kot na Madžarskem, Hrvaškem in v Italiji.
 
Revščina in materialna prikrajšanost v EU 
Po podatkih Eurostata za leto 2015 je v državah članicah EU živelo pod pragom tveganja revščine 17,3 % ali približno 87 milijonov ljudi (povprečno vsak 6.). Nižji delež relativno revnih, kot ga je imela Slovenija, je imelo 7 držav, nižji delež resno materialno prikrajšanih od slovenskega pa je imelo 10 držav. Prag tveganja revščine je bil višji od slovenskega v petnajstih zahodnoevropskih državah.
 
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatki o stopnji tveganja revščine in pragu tveganja revščine za Italijo se nanašajo na leto 2015, podatek o resni materialni prikrajšanosti za Italijo za leto 2016 pa je začasen.
 
Vir: SURS

aktualno vse

24.10.2017 - Končno testiranje v projektu Kooperative – iCareCoops

24.10.2017 - Slovenski notarji bodo v četrtek nudili brezplačne nasvete

24.10.2017 - Skupščina ZZZS danes prvič v novi zasedbi

23.10.2017 - Zakon o dolgotrajni oskrbi v javno razpravo neusklajen z ministrstvoma za delo in finance

23.10.2017 - 70 letnica DU Domžale

23.10.2017 - Razstava ročnih del gorenjskih društev upokojencev na Kokrici

20.10.2017 - Socialni partnerji danes o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi

20.10.2017 - Razprava različnih deležnikov glede zdravstvene zakonodaje

20.10.2017 - Slovenija razvija nove možnosti za kakovostno bivanje starejših

19.10.2017 - Kolar Celarčeva: Zakon o dolgotrajni oskrbi v javno razpravo konec tega tedna ali v začetku prihodnjega

18.10.2017 - AVTO KRKA – varna, brezhibna in ugodna vožnja. Naj bo to tudi vaš izbor!

18.10.2017 - Vabilo na javni pogovor o raznolikosti in vključenosti na delovnem mestu z naslovom Enakost pri delu

17.10.2017 - Ste vedeli, da je nordijska hoja lahko zabavna in učinkovita rekreacija za celotno telo?

17.10.2017 - Vodstvo ZDUS ne podpira morebitnega referenduma o noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti

16.10.2017 - Vsak gram šteje

16.10.2017 - Otvoritev 4. Simbioza Giba

16.10.2017 - Okrogla miza Je lažje biti sam

16.10.2017 - Vabilo na NK - Projekt Sobivanje – Slovenija razvija nove možnosti za kakovostno bivanje starejših

13.10.2017 - Zasedanje Generalnega sveta EURAG na Dunaju

13.10.2017 - Težko je, ko vidim, da ljudje mečejo kruh stran!

12.10.2017 - Jabolko navdiha tokrat za pogumne prvake srebrne generacije

11.10.2017 - Skupščina ZZZS danes še zadnjič v sedanji sestavi

11.10.2017 - Je revnim težje v Sloveniji ali v sosednjih državah?

11.10.2017 - Simbioza Giba že četrtič dviga Slovenijo na noge! 

11.10.2017 - Vabilo na okroglo mizo Zavržena hrana v javnem sektorju

11.10.2017 - Ob prevzemu evropske nagrade za program Starejši za starejše poziv državi, naj ne bo mačehovska

11.10.2017 - Vabilo na novinarsko konferenco ZDUS 17 10 2017

10.10.2017 - Predstavitev in pogovor o sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji

10.10.2017 - Varuh opozoril na prepočasen razvoj področja skrbi za duševno zdravje

10.10.2017 - Rožca Šonc kandidatka za Žensko leta

09.10.2017 - Na IJS danes začetek 20. multikonference Informacijska družba 2017

09.10.2017 - Vabilo na seminar projekta Testiranje v šolskem prostoru – predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

09.10.2017 - Vabilo na brezplačen ogled dokumentarnega filma "Ne me'čmo hrane stran"

06.10.2017 - Srečanje upokojencev Severne in Južne Primorske

06.10.2017 - Upokojenci v planinskem taboru

06.10.2017 - Vabilo na konferenco in javno razpravo o slovenskih demografskih izzivih

05.10.2017 - Vabljeni na Policy Jam! Ljubljana, 17. in 18. oktober

05.10.2017 - Tominškova: Pri dolgotrajni oskrbi žal ni odgovorov na ključna vprašanja

04.10.2017 - Povezovanje društev je lahko samo – pozitivno …

04.10.2017 - Vabljeni na dobrodelni koncert društva upokojencev Dravograd

04.10.2017 - Vabilo na dogodek "Iz stiske do rešitve"

04.10.2017 - Na posvetu za vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo pod enakimi pogoji dostopna vsem

04.10.2017 - V novi različici zakona o zdravstvenem zavarovanju še brez podrobnosti o novi dajatvi

03.10.2017 - Danes volitve članov skupščine in članov območnih svetov ZZZS

03.10.2017 - Začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma o noveli zakona zdravstveni dejavnosti

03.10.2017 - Rezultati ankete o razlogih za upokojevanje v Sloveniji (2016)

03.10.2017 - Kolar Celarčeva: Z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti se za bolnike nič ne spreminja

03.10.2017 - Kolar Celarčeva predstavila predloge za novo dajatev za dolgotrajno oskrbo

02.10.2017 - Zaključen Festival za tretje življenjsko obdobje

01.10.2017 - Voščilo ob mednarodnem dnevu starejših

29.09.2017 - Domovi za starejše v oddaji Tarča

29.09.2017 - Sklepna okrogla miza F3ŽO o prisilnem upokojevanju starejših znanstvenikov

29.09.2017 - Bančništvo za upokojence

28.09.2017 - Utrinki dogodkov na F3ŽO

27.09.2017 - Dodana vrednost prenovljene revije ZDUS Plus

27.09.2017 - Nove ugodnosti za člane društev upokojencev

26.09.2017 - 17. F3ŽO s slovesno otvoritvijo odprl vrata

26.09.2017 - Festivalska razprava izpostavila pomen strategije dolgožive družbe

25.09.2017 - Festival za 3. življenjsko obdobje bo znova iskal odgovore na izzive dolgožive družbe

25.09.2017 - Vabilo na javni posvet: “Nevroznanost za družbo: kako do boljše skrbi za zdravje možganov"