Aktualno

Kolar Celarčeva za STA: Zdravstvo ni brez napak, a tudi ni v razsulu

09.11.2017
 
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v pogovoru za STA poudarila, da zdravstvo ni v razsulu. To po njenih besedah želijo predstaviti tisti, ki imajo določena ozadja in namene. "Bojim se, da ne znamo ceniti tega, kar imamo. Ne trdim pa, da je zdravstvo brez napak ali da se ga ne da izboljšati," je priznala.
          
K vtisu v javnosti, da je v zdravstvu vse narobe, po mnenju ministrice v veliki meri prispevajo mediji, ki poudarjajo negativne zgodbe, in nekatere interesne skupine, "ki si želijo privatizacije zdravstva, ker bi tako pridobile možnost večjih zaslužkov in upravljanja tega sistema". Ob tem je izpostavila, da delanje afer tudi tam, kjer jih ni, zagotovo ne koristi prebivalstvu.
 
Na vprašanje, ali se po treh letih vodenja resorja počuti odgovorno za stanje na področju otroške kardiologije, je odgovorila, da "če je minister odgovoren za vse, praktično ne bi rabili vodstev zavodov ali enot".
 
Znova je opozorila, da je delovanje strokovne direktorice ljubljanskega UKC Marije Pfeifer na področju otroške kardiologije podprl strokovni svet bolnišnice. "Če je strokovni svet, podpisan z eminentnimi strokovnjaki potrdil, da delajo pravilno, kakovostno in odgovorno, kako bi lahko minister posegel v notranje organiziranje in odločanje? Vsa poročila, ki sem jih zahtevala, tudi zadnje, ki sem ga dobila pred dobrim tednom, so zagotavljala, da se razmere urejajo in potekajo kakovostno," je dodala.
 
A vseeno dogodki in poročila, ki prihajajo v medije, kažejo, da vodstvo bolnišnice tega ne počne v zadostni meri. "Treba je preveriti kredibilnost teh poročil. Nezaslišano je, da se zadeve, ki bi jih morali urediti v vodstvu, ureja v javnosti in se jih prelaga na ministrstvo," je opozorila.
 
Ministrica verjame, da se bosta strokovni svet in svet UKC pravilno odločila, ko bosta izbirala kandidate za novega strokovnega direktorja. Pfeiferjeva namreč izpolni pogoje za upokojitev v začetku prihodnjega leta.
 
Glede usode Andraža Kopača na mestu generalnega direktorja UKC Ljubljana pa je dejala, da bo najprej pregledala revizijo poslovanja kliničnega centra v preteklem letu in sanacijski program, ki ga bo vodstvo UKC pripravilo. "Potem pa bom lahko na predlog sanacijskega odbora ukrepala," je pojasnila.
 
Kot je namreč dodala, je resda dala soglasje h Kopačevem imenovanju. A se po njenem mnenju v javnosti napačno interpretira, da ima minister za zdravje pooblastila, da imenuje in razrešuje direktorje bolnišnic. "Žal ni tako," je izpostavila in s prstom pokazala na člane svetov zavodov, "saj nadzorna funkcija pripada njim. Verjetno bi morali marsikdaj drugače odločiti, če se odgovorno obnašajo in vedo, kaj je njihova naloga".
 
Ob tezi, da zadnji dogodki v svetu UKC kažejo, da v tem organu nima moči, je pokazala tudi na koalicijski partnerici, ki da imata svoje predstavnike v svetu. Ponovila je, da je bilo vodenje sveta ponujeno enemu od njih, a te odgovornosti ni želel prevzeti. Na vprašanje, zakaj vodenja ni prevzela ena od članic, ki jih je ona predlagala vladi v imenovanje, pa je odgovorila, da je zaradi kontinuitete prav, da vodenje prevzame nekdo, ki je že bil član sveta in pozna razmere.
 
Kdo bo prihodnji direktor celjske bolnišnice, kjer je svet zavoda že začel s postopkom razrešitve direktorja, je treba po besedah ministrice vprašati svet zavoda. Ona, kot pravi, svojega kandidata nima.
 
Ima pa že v mislih kandidate za člane sanacijskega odbora, ki bo bdel nad potekom sanacij poslovanja v bolnišnicah. Nekateri so že dali soglasje za sodelovanje, a njihovih imen do potrditve na vladi ne želi razkrivati.
 
Ministrica je potrdila, da je ministrstvo do konca oktobra prejelo vloge za pridobitev sanacijskih sredstev od vseh 15 bolnišnic, ki imajo akumulirane izgube iz preteklih let. Vlada bo o teh vlogah in o vladnem programu za sanacijo predvidoma odločala na seji 16. novembra. Je pa po njenih besedah znesek, ki ga bodo prejele bolnišnice, za okoli pol milijona nižji od sprva predvidenih 136,2 milijona evrov.
 
Glede 15. novembra, ki ga je vlada postavila kot rok, do katerega naj bi se z ministrstvom za finance uskladila glede dviga cen zdravstvenih storitev v prihodnjem letu, je zagotovila, da se z ministrico Matejo Vraničar Erman redno sestajata. "Za zdaj dobro napredujemo in je v novem finančnem načrtu zdravstvene blagajne za leto 2018 že rezerviranega nekaj denarja za ta namen. V tem tednu bodo dodatna usklajevanja. Optimistična sem, da bomo prišli zelo blizu tistega, kar je moj osnovni cilj, torej dviga cene storitev za naslednje leto za izravnano poslovanje bolnišnic," je dejala.
 
Usklajevanja še vedno potekajo tudi glede zakona o dolgotrajni oskrbi in finančnega dela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Glede slednjega so po ocenah ministrice zelo blizu uskladitve s finančnim ministrstvom in pričakuje, da bodo drug teden zakon lahko dali v koalicijsko usklajevanje in nato na vlado.
 
Kritike ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak glede zakona o dolgotrajni oskrbi pa je Kolar Celarčeva ocenila kot neupravičene. Pripisuje jih "bodisi temu, ker zakona v podrobnosti ne pozna, bodisi dejstvu, da si domovi starejših, ki ponujajo institucionalno oskrbo, želijo, da bi imeli manj ali pa sploh nič oskrbe na domu".
 
Opozorila je, da je ministrstvo za delo ves čas sodelovalo pri pripravi zakona in verjame, da bodo tudi prišli do skupnih rešitev. Zakon je po njenem mnenju dober in operativen.
 
Kolar Celarčeva se strinja, da je obravnava ključnih zakonov v zadnjem letu pred parlamentarnimi volitvami za stranke zelo lahek poligon za pridobivanje političnih točk. Če bi ob njenem prihodu na ministrstvo Slovenija imela strategijo in analizo zdravstvenega sistema, bi se zakona o zdravstvenem varstvu lotila takoj po prevzemu mandata, je pojasnila. A je prepričana, da bi bil tudi v tem primeru zakon enako tarča kritik tistih, ki si sprememb ne želijo.
 
Ne glede na kritike, ki prihajajo nanjo tudi iz SMC, ministrica ocenjuje, da ne izgublja zaupanja znotraj stranke, ampak da se ji to celo povečuje. Glede opozoril, da daje v javnost neusklajene zakone, pa je poudarila, da je namen javne razprave prav to, da se lahko o njem uskladi čim širša javnost.
 
Ministrstvo je sicer v nenehnem stiku s Fidesom, ki razmišlja o odmrznitvi stavke. "Z vidika ministrstva za zdravje ne vidim razlogov, da bi prišlo do odmrznitve stavke. Edino, kar ni realizirano iz stavkovnega sporazuma, je dvig omejitve napredovanj do 57. plačnega razreda. A to je v pristojnosti ministrstva za javno upravo," je znova poudarila.
 
Glede vladnega projekta skrajševanja čakalnih dob, v okviru katerega poteka variabilno nagrajevanje v zdravstvu, je dejala, da bo z oktobrsko plačo za obdobje od aprila do junija nagrado dobilo okoli 420 zdravnikov na primarni ravni v višini 940.000 evrov. Na sekundarni ravni pa te dni še preverjajo podatke o izplačilih. Kljub temu bodo "skušali loviti rok izplačila plač, da bodo vsi te nagrade dobili istočasno".
 
Poleg tega je bilo letos namenjenih tudi 25 milijonov evrov za enkratni program skrajševanja čakalnih vrst. Od predvidenih skoraj 9700 posegov je bilo po ministričinih besedah do konca septembra opravljenih 3847, večina direktorjev bolnišnic pa je zagotovila, da bodo cilj izpolnili.
 
Očitno pa bo v vodo padel načrt o prerazporeditvi dela enkratnega programa v letošnjem letu MD Medicini, saj je ta predlog obstal na vladi. "Zadeva je zdaj že tako pozna, da je sploh vprašanje, koliko operacij bi lahko izvedli do konca leta," je dejala ministrica in ocenila, da "koalicijska partnerja vidita neke strahove, ki jih ni".
 
Februarja bodo po njenih napovedih na voljo že bolj realni podatki o čakalnih dobah, saj se bo 21. januarja začela uporabljati novela zakona o pacientovih pravicah. Ta bo med drugim omogočila pooblastilo Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, da bo bolnikom, ki bodo čakali prekomerno dolgo, ponudil storitev tam, kjer je čakalna doba krajša. Tako bodo tudi ugotovili, kateri bolniki so sploh sposobni ali pripravljeni na poseg.
 
Ocene, da 500.000 bolnikov čaka v čakalnih vrstah, pa so, kot trdi ministrica, predvsem populistično napihovanje. Ob tem je navedla primere koronografije, kjer so se vrste zaradi enkratnega dodatnega programa skrajšale za 37 odstotkov, in diagnostične preiskave, kot sta MR in CT, kjer so krajše za 20 odstotkov.
 
Sicer Kolar Celarčeva še vedno ocenjuje, da je glede na stanje, v kakršnem je prevzela resor, potreben še en mandat, da izpeljejo naloge, ki so si jih zadali in so nujne. Je pa prepričana, da bo zadovoljna, ko bodo delali bilanco opravljenega dela v tem mandatu.
 
Vir: STA

aktualno vse

20.11.2017 - Izteka se javna obravnava zakona o dolgotrajni oskrbi

20.11.2017 - Sestanek z dr. Igorjem Šoltesom

16.11.2017 - Za kakovostno bivanje starejših ključna zagotovitev varnosti in zasebnosti

16.11.2017 - Svetovni dan ozaveščanja o raku trebušne slinavke

16.11.2017 - Večer: Bonbončki

15.11.2017 - Opozicija kritična do proračuna, koalicijo veseli presežek

15.11.2017 - Okrogla miza projekta Sobivamo

15.11.2017 - Osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi po oceni skupnosti socialnih zavodov zvišuje plačilo za dom

15.11.2017 - Prvi kulturni bazar v regiji

14.11.2017 - Vabilo na srečanje - »Dolgotrajna oskrba"

14.11.2017 - Ljubljančani od danes do nujne medicinske pomoči v novih prostorih

14.11.2017 - Zdravila za sladkorno bolezen prejema skoraj 110.000 Slovencev, število bolnikov skokovito raste

14.11.2017 - Cerar o stanovanjski politiki: Nastavki so, treba paziti tudi na javne finance

14.11.2017 - Generalni direktor Zpiza za STA: Trendi na pokojninskem področju spet vzpodbudni

13.11.2017 - Kuštrin po sestanku pri premierju Cerarju verjame, da bodo našli pot k rešitvi

13.11.2017 - V enomesečno javno razpravo pravilnik čakalnih seznamih in najdaljših čakalnih dobah v zdravstvu

13.11.2017 - Objavljen je bil razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov

13.11.2017 - Vabilo na okroglo mizo Združenja ONKO NET

10.11.2017 - Okrogla miza o enakosti pri delu

10.11.2017 - Prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje spet kot pred letom 2013

10.11.2017 - Literarni večer gorenjskih ustvarjalcev v Trzinu

09.11.2017 - Je nasilje nad starejšimi problem starih in mladih?

09.11.2017 - Kolar Celarčeva za STA: Zdravstvo ni brez napak, a tudi ni v razsulu

09.11.2017 - Predstavitev in pogovor o sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji 15. 11. 2017

09.11.2017 - Državni zbor na današnji izredni seji med drugim o noveli pokojninskega zakona

08.11.2017 - Vabilo na okroglo mizo: Samomori med starejšimi

08.11.2017 - Tradicionalno srečanje upokojencev občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje

08.11.2017 - Letni posvet o izobraževanju odraslih 2017

08.11.2017 - Oporoka, kako je s tem?

07.11.2017 - Kako si Slovenec kupi stanovanje?

07.11.2017 - V Spodnjem Podravju več partnerjev skupaj v reševanje problematike demence

07.11.2017 - Vabilo na dogodka v okviru Prometnega dne 2017

06.11.2017 - Predsedniške volitve: Upokojenci in mladi od predsednika pričakujejo zavzemanje za njihove interese

06.11.2017 - OECD svari pred vse večjimi neenakostmi med starejšimi v prihodnosti

06.11.2017 - Ta teden akcija Slovenija piha 0,0

06.11.2017 - Referenduma o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti ne bo

01.11.2017 - S patentiranim izvlečkom vej slovenske bele jelke - Belinal®, znižajte glikemični indeks obrokov

27.10.2017 - Odbor za delo soglasno podprl novelo pokojninskega zakona

27.10.2017 - Strategija razvoja Slovenije 2030

27.10.2017 - Ste 0,0 šofer?

26.10.2017 - Hrano, ki jo zavržemo, plačamo trikrat

26.10.2017 - Slovenski notarji bodo danes nudili brezplačne nasvete

26.10.2017 - Vlada med drugim o posodobitvi zakonodaje na področju izvršbe

26.10.2017 - Do leta 2020 za sedem milijonov evrov investicij v socialno varstvene zavode in domove za starostnike

26.10.2017 - Za demenci prijazno družbo

25.10.2017 - Končno testiranje v projektu Kooperative – iCareCoops

25.10.2017 - DZ za upoštevanje priporočil varuha človekovih pravic

24.10.2017 - Slovenski notarji bodo v četrtek nudili brezplačne nasvete

24.10.2017 - Skupščini ZZZS v novi sestavi bo predsedovala Lučka Böhm

24.10.2017 - Za manj zavržene hrane nujne sistemske rešitve

23.10.2017 - Zakon o dolgotrajni oskrbi v javno razpravo neusklajen z ministrstvoma za delo in finance

23.10.2017 - 70 letnica DU Domžale

23.10.2017 - Razstava ročnih del gorenjskih društev upokojencev na Kokrici

20.10.2017 - Socialni partnerji danes o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi

20.10.2017 - Razprava različnih deležnikov glede zdravstvene zakonodaje

20.10.2017 - Slovenija razvija nove možnosti za kakovostno bivanje starejših

19.10.2017 - Kolar Celarčeva: Zakon o dolgotrajni oskrbi v javno razpravo konec tega tedna ali v začetku prihodnjega

18.10.2017 - Vabilo na javni pogovor o raznolikosti in vključenosti na delovnem mestu z naslovom Enakost pri delu

17.10.2017 - Vodstvo ZDUS ne podpira morebitnega referenduma o noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti

16.10.2017 - Vsak gram šteje