Aktualno

Kulturna ponudba zgolj v določeni meri dostopna tudi slepim in slabovidnim

05.06.2017

Image result for Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije

 
Kulturne ponudbe v Sloveniji, vsaj v prestolnici, ne manjka, se pa poraja vprašanje, ali je ta dostopna vsem, tudi ranljivim skupinam, kot so denimo slepi in slabovidni. Strokovnjaki pravijo, da je bilo na tem področju že veliko storjenega, na določenih ravneh pa še močno šepamo za evropskimi državami, s katerimi se radi primerjamo.
 
Na Kotnikovi ulici v Ljubljani ima od leta 2014 svoj domicil knjižnica Minke Skaberne, ki deluje pod okriljem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. V knjižnici razpolagajo z več kot 1300 naslovi v brajici, več kot 5000 naslovi v zvočni obliki ter z več kot 900 naslovi strokovnih del v zvočni obliki.
 
Na voljo imajo tudi 200 naslovov v Daisy formatu, nadgradnji formata mp3, čigar prednost je, da omogoča večjo stopnjo fleksibilnosti, kot jo ima tiskana knjiga. Uporabniku omogoča, da lahko po knjigi lista in da vstavlja zaznamke, prednost pa je tudi, da si zapomni trenutni položaj v knjigi, je za STA pojasnil vodja knjižnice Dušan Sterle.
 
V knjižnico, v kateri so zaposleni trije, je včlanjenih 1900 posameznikov, od katerih jih je 1000 aktivnih. Več kot polovica jih je starejših od 65 let, večinoma gre za oslepele pozneje v življenju zaradi bolezni. V zadnjih letih se povečuje tudi delež učencev in dijakov, predvsem dislektikov, za katere prilagajajo učbenike.
 
Izposojevalci imajo po Sterletovih besedah najraje lahkotno branje. Veliko zanimanje vlada za kriminalke, zgodovinske in ljubezenske romane. Po čtivo pridejo nekateri člani osebno, drugi pošljejo svojce ali prijatelje, največji del izposoje pa se izvede preko Pošte Slovenije. Po mednarodnem zakonu pošta slepim in slabovidnim omogoča brezplačno poštnino.
 
Po mnenju tiflopedagoginje in književnice Aksinje Kermauner je prenovljena knjižnica Minke Skaberne zelo dobro založena z našo in tujo literaturo v slepim prilagojeni obliki, pogreša pa nekoliko več tipnih slikanic za najmlajše.
 
Študentka Maša Pupaher, ki pravi, da veliko bere, dobi vso literaturo - tako študijsko kot leposlovje - v omenjeni knjižnici. "Če pa se zgodi, da potrebujem knjigo, ki je bila izdana letos, si jo lahko izposodim v 'normalni' knjižnici, jo pošljem v knjižnico za slepe in slabovidne, oni pa mi jo prilagodijo, bodisi v elektronsko bodisi v avdio obliko," je pojasnila.
 
Precej sprememb na bolje se je zgodilo tudi na področju muzejev. Če se Maša Pupaher spominja svojih obiskov v času osnovne in srednje šole, nad katerimi ni bila preveč navdušena, "saj ni bilo kaj dosti prilagojeno tako, da bi bilo taktilno in meni dostopno", pa se je od takrat marsikaj spremenilo.
 
Kot je za STA povedala kustosinja pedagoginja v Slovenskem gledališkem inštitutu (SLOGI) Sandra Jenko, se je velik premik zgodil leta 2013, ko je Slovenski etnografski muzej (SEM) skupaj s še šestimi drugimi muzeji zagnal projekt Dostopnost kulturne dediščine ranljivim skupinam. Kustosi pedagogi so znotraj svojih muzejev pripravili programe in fizične prilagoditve muzejev ali samih razstav. Tako so denimo v SEM namestili taktilne tlorise, da se slepe osebe lažje znajdejo v prostoru, za razstavo Med naravo in kulturo pa so leta 2015 izdelali tudi različne replike predmetov, kopije originalov, ki se jih je mogoče dotakniti.
 
Tudi v drugih muzejih so prilagodili pedagoške programe, uvedli veččutna vodstva, ki so vključevala vonj ali okus, in poskrbeli za taktilne slike. Tako je v Narodni galeriji na ogled tipna prilagoditev slike Mihaela Stroja Portret Luize Pesjakove. Delo prek različnih tekstur slepemu ali slabovidnemu omogoči, da lahko razišče različne elemente slike.
 
V SLOGI so na ogled makete oz. modeli različnih gledališč, od amfiteatra, potujočega gledališča, Shakespearovega gledališča Globe do Stanovskega in Deželnega gledališča v Ljubljani, od leta 2015 pa se lahko pohvalijo z maketo Škofjeloškega pasijona. To je po sliki Borisa Kobeta, ki prikazuje Škofjeloški pasijon v 18. stoletju, na pobudo Aksinje Kermauner ustvarila študentka tiflopedagogike Barbara Bertalanič Domiter. S pomočjo makete lahko slepi dobijo občutek, kakšen pomen je imela prireditev nekoč in danes.
 
Leta 2015 so sodelovali tudi z organizatorji Škofjeloškega pasijona. Slepim je bila na voljo avdiodeskripcija, zvočni opis vidnih elementov uprizoritve, ki jo je izvedla Mateja Mlačnik. Pri nas, kot je pojasnila Sandra Jenko, se ta praksa šele razvija.
 
Avdiodeskripcija je zelo uporabna v gledališču. Opisovalec si najprej sam pogleda predstavo in pripravi opis s ključnimi elementi, kar nato preveri s slepo osebo in ustvarjalci predstave. Nato pa na sami predstavi v živo izvede avtodeskripcijo, ki ji obiskovalci lahko prisluhnejo prek sprejemnika.
 
V gledališkem inštitutu so v sodelovanju s 47. Tednom slovenske drame in Goethe- institutom Ljubljana aprila gostili mednarodno strokovnjakinjo za avtodeskripcijo iz Nemčije Anke Nicolai, ki je na seminarju 16 udeležencem, med katerimi so bili dramaturgi, igralci, režiserji, gledališki pedagogi, zaposleni v muzejih in slepi, predstavila metodo.
 
Da lahko gledališka predstava osebam z okvaro vida postane dostopna tudi na ustvarjalen način, sta v minulih sezonah že dokazali predstavi Krhanje lepote Saške Rakef in Hamlet pa pol Jake Andreja Vojevca, ki sta avdiodeskripcijo imeli vključeno v samo izvedbo, je še povedala Sandra Jenko.
 
Te prilagoditve so za slepe in slabovidne ključne. Saj morajo sicer tako, kot Maša Pupaher, povabiti nekoga zraven v gledališče, da "mi malo opisuje, kaj vidi, kakšna je scena."
 
"V inkluzivnem trendu, torej da postanemo družba za vse, je bilo narejenega že kar nekaj," je za STA povedala Aksinja Kermauner in ob tem opozorila na odprtje stalne razstave igrač in iger za slepe in slabovidne, ki jo bodo odprli prihodnjo sredo znotraj Otroškega muzeja Hermanov brlog, ki deluje v okviru Muzeja novejše zgodovine Celje.
 
Vir: STA

aktualno vse

18.08.2017 - »Nikoli prestari, da bi bili aktivni!«

18.08.2017 - Iz skupnega poročila MJU o prostovoljstvu za leto 2016

17.08.2017 - Obeležujemo dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

17.08.2017 - Mariborski botanični vrt jeseni spet odprt za obiskovalce

16.08.2017 - Nacionalni svet za knjižnično dejavnost med aktivnejšimi delovnimi telesi ministrstva za kulturo

14.08.2017 - Vlada si pri delu lahko pomaga tudi z nasveti več deset delovnih teles

11.08.2017 - Festival programsko zelo bogat

11.08.2017 - Vraničar Ermanova: Demografski sklad mora biti pomemben dodaten vir za financiranje pokojninske blagajne

10.08.2017 - SOS poletje: Piki žuželk načeloma nedolžni, izjeme so alergične reakcije

10.08.2017 - Opozorilo: Lažni agenti, ki pod krinko kampanje ZPS Zamenjaj in prihrani potrošnikom `pomagajo´ pri zamenjavi dobavitelja

09.08.2017 - SOS poletje: Ob ugrizu kače mirovanje, hlajenje in klic na 112

04.08.2017 - Patentirana slovenska učinkovina Belinal® iz vej bele jelke uravnava vrednost krvnega sladkorja

04.08.2017 - SOS poletje: Ob dehidraciji najbolje postopno pitje mlačne vode

04.08.2017 - Uspešno izvedeno predavanje: PREVENTIVA kako lahko zmanjšamo tveganje ZA DEMENCO

03.08.2017 - E-informator: NVO gre v šolo

03.08.2017 - Vljudno vabljeni na Dneve poezije in vina

03.08.2017 - Stališča in pripombe k predlogu Zakona o demografskem rezervnem skladu

02.08.2017 - Predsednik ZDUS v oddaji Odmevi

02.08.2017 - Delo: Vrtenju v krogu

02.08.2017 - Predvidenega srečanja Vraničar Ermanove in Kolar Celarčeve danes še ne bo

02.08.2017 - Danes vstopamo v ekološki dolg do prihodnjih generacij

01.08.2017 - eNIJZ - julij 2017

01.08.2017 - Večgeneracijsko središče Ljubljana – N’šPlac

01.08.2017 - Vabilo na brezplačno predavanje: PREVENTIVA kako lahko zmanjšamo tveganje ZA DEMENCO

01.08.2017 - Od 1. avgusta višji nekateri socialni transferji

01.08.2017 - Glasujte za Rožco Šonc in program Starejši za starejše

31.07.2017 - Letni dodatek bodo danes dobili vsi upokojenci

31.07.2017 - Začel se je najbolj vroč teden letošnjega poletja

31.07.2017 - Podbevšek: Vzpostavitev demografskega sklada kot vzporednega upravljavca ne bi bila dobra

31.07.2017 - Socialna skrb: Ranljive skupine lahko najdejo oporo v večgeneracijskih centrih

28.07.2017 - Erjavec: Kompromis glede zakona o demografskem skladu potreben, da zakon pride v DZ

28.07.2017 - Čestitka Karla Erjavca ob prejemu prestižne nagrade "Državljan Evrope"

28.07.2017 - Andrej Hudoklin je novi direktor Nepremičninskega sklada PIZ

28.07.2017 - Vabilo na petkov večer s klasično kitaro

27.07.2017 - Vlada danes o analizi vzrokov primanjkljaja javnih zdravstvenih zavodov

27.07.2017 - Spominska slovesnost pri Ruski kapelici pod Vršičem 2017

26.07.2017 - ZPIZ proti pripojitvi Nepremičninskega sklad PIZ k Demografskemu skladu

25.07.2017 - Svet pokojninskega zavoda se bo osredotočil na predlog zakona o demografskem skladu

25.07.2017 - ZSSS in sindikat upokojencev za čim prejšnje sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi

24.07.2017 - Socialna skrb: Starejši si želijo dostopa do pomoči v svojem okolju

24.07.2017 - Socialna skrb: Tehnologija lahko tudi starejšim olajša vsakdan in polepša življenje

24.07.2017 - Nujno je povrniti zaupanje v obstoječi pokojninski sistem in podpreti zakon o izgradnji 2. tira

24.07.2017 - Preprosto sem bila z njim

21.07.2017 - Raziskava: Preventiva učinkovita tudi pri demenci

21.07.2017 - V štirih letih Izmenjevalnice zbrali sedem ton donacij za prejemnike pomoči Rdečega križa

21.07.2017 - Doživite EU v Hiši EU v Ljubljani!

21.07.2017 - Kako varno uporabljate internet na dopustu?

21.07.2017 - Nov napad z lažnimi sporočili v imenu FURS

20.07.2017 - Vabilo na novinarsko konferenco ZDUS 24 7 2017 - demografski rezervni sklad in 2. tir

20.07.2017 - Vlada sprejela strategijo dolgožive družbe

19.07.2017 - Starejši ne smejo biti poskusni zajčki

18.07.2017 - Slovenska karitas s predlogi ukrepov za ljudi z nizkimi prejemki

18.07.2017 - Mešani pevski zbor DU Mali Slatnik v Izoli

18.07.2017 - ZSSS za samostojen in neodvisen demografski sklad

17.07.2017 - ZPS: Z letom 2019 prepoved brezplačnih plastičnih vrečk

17.07.2017 - Preventiva in obravnava možganske kapi pri starejših

17.07.2017 - Priljubljeni osvežilci zraka dokazano škodljivi

17.07.2017 - Osemdesetletna aktivistka, vulkan sredi morja in križarjenje bananinih olupkov

17.07.2017 - Projekt Z možgani za možgane trenutno zaključuje 1.fazo zbiranja podatkov

15.07.2017 - Vabilo k izpolnitvi ankete "Jeziki v Sloveniji in slovenščina zunaj nje"