Aktualno

Na MZ bodo upoštevali pripombe za večjo solidarnost

01.02.2018
 
 
Predsednik ZDUS, Janez Sušnik, je predstavil položaj Slovenije v letu 2017 po Evropskem zdravstvenem indeksu. Slovenija je leta 2017 sicer dosegla nekaj manj točk kot leta 2016, vendar predsednik ocenjuje, da stanje vseeno ni tako slabo oziroma kritično kot se prikazuje.
 
Fotografija osebe ZDUS Zveza društev upokojencev Slovenije.
 
Ministrica za zdravje, Milojka Kolar Celarc, je z ekipo sodelavcev članicam in članom ZDUS predstavila predloga dveh izjemno pomembnih sistemskih zakonov, Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter Zakon o dolgotrajni oskrbi.    
 
Poudarila je, da predlog ZZVZZ ohranja in krepi javno financiranje zdravstvenega sistema in povečuje delež proračunskih sredstev za zdravstvo s sedanjih 3% na 7%. To pomeni, da se bo povečal delež javnega financiranja, s sedanjih 71% na 87%. Tako bomo zmanjšali delež zasebnih sredstev, ki jih dajemo za zdravstvo danes in je sedaj med najvišjimi v Evropi (29%).
 
Ministrica za zdravje je napovedala, da bodo maksimalno upoštevali pripombe koalicijskih partnerjev, ki se nanašajo na višino in porazdelitev zdravstvenega doplačila ter višino dolgotrajnih bolniških nadomestil. Ministrica je zatrdila tudi, da bodo pripombe upoštevali v smeri večje solidarnosti.
 
V predlogu Zakona o dolgotrajni oskrbi prvič sistemsko urejamo področje dolgotrajne oskrbe v Sloveniji, je še izpostavila ministrica. Pojasnila je, da so tudi pri tem predlogu na ministrstvu sprejeli vrsto pripomb in med drugim zmanjšali delež, ki bi ga za oskrbo namenili iz zasebnih sredstev. Predlagane rešitve bodo preizkušene v pilotnih projektih v prihodnjih dveh letih.
 
Fotografija osebe ZDUS Zveza društev upokojencev Slovenije.
 
Mag. Rosvita Svenšek, predsednica ZDUS-ove Komisije za zdravstveno varstvo in duševno zdravje, je predstavila stališča Zveze društev upokojencev Slovenije glede Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.
 
Fotografija osebe ZDUS Zveza društev upokojencev Slovenije.
Foto: Črt Kanoni
 
1) Stališča ZDUS do Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
 
Sedanji ZZVZZ je zastarel in neustrezen, zato so prizadevanja za pripravo in sprejem novega in posodobljenega zakona več kot utemeljena. Gre za enega od temeljnih zakonov, ki skupaj s še nekaterimi drugimi predpisi predstavlja težko pričakovano reformo sistema zdravstvenega varstva. Glede na razmere bi vsekakor pričakovali, da bo nov zakon vnesel v sistem določene novosti in spremembe, ki bodo omogočile doseganje večje uspešnosti in učinkovitosti sistema ter večjega zadovoljstva zavarovanih oseb ob uveljavljanju pravic in potreb po zdravstvenih storitvah. Ponujeno gradivo ZZVZZ pa vsebuje le malo opredelitev, ki bi jih lahko označili za „reformne“ in ki bi bile v skladu z našimi pričakovanji.
 
Besedilo zakona je nekakšna mešanica nekaterih dosedanjih predpisov ter Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, katerim so dodane nekatere novosti. Tako pripravljeno besedilo pa je nedosledno in nedodelano. Zakon bi namreč moral povsem jasno opredeliti pravice in obveznosti zavarovanih oseb, občin, delodajalcev in države, kar pa je ostalo neuresničeno. Ni namreč jasno, do katerih storitev ima oseba pravico, kar velja tudi za medicinske pripomočke in zdravila. Namesto tega vsebuje nekatere zelo splošne usmeritve ali opredelitve glede pravic, ki jih je mogoče različno razumeti in nato tudi v posameznih okoljih različno izvajati. Po nepotrebnem pa je besedilo ZZVZZ obremenjeno z urejanjem postopkov in standardov, ki ne sodijo v zakon. Ustava Republike Slovenije (51. člen) sicer določa, da zakon ureja pravice iz zdravstvenega zavarovanja, tega pa ne predvideva za postopke, standarde storitev itd. Tako je ZZVZZ preobremenjen z urejanjem poglavij in področij, ki naj bi jih urejali podzakonski akti ali celo predpisi nosilca zavarovanja.
 
Če bi sledili predlogu ZZVZZ, bi lahko razumeli, da imajo zavarovane osebe pravice do vseh zdravstvenih storitev in možnih obravnav, zdravil in pripomočkov, ki jih ponuja medicinska in farmacevtska stroka ter sodobna medicinska tehnologija, ki si jih omisli posameznik kot bolnik ali zdravstveni delavec kot ponudnik. To pa je neuresničljivo, saj zato nimamo  kadrovskih, tehničnih in finančnih zmogljivosti.
 
Med pravicami in obveznostmi zavarovanih oseb je tudi predlog za uvedbo nove posebne dajatve, ki bi nadomestila dosedanje zasebno, dopolnilno zavarovanje. Predlog pomeni odmik od načel solidarnosti, po katerem vsak prispeva sorazmerno enak delež svojega dohodka in zato z njim ne moremo soglašati. Če sistema ni mogoče vzdržati  v okvirih javnih finančnih sredstev, so potrebne drugačne rešitve za uskladitev potreb z zmožnostmi.
 
Zakon ureja tudi pravico začasne zadržanosti z dela in nadomestila v tem času. V tem delu sta moteči dve zadevi. Zakon namreč predvideva, da bi zavarovanec po 3 mesecih  odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, moral na posebni pregled k specialistu medicine dela. To je nepotrebno ali celo strokovno vprašljivo. Ugotavljanje upravičenosti do odsotnosti z dela zaradi bolezni temelji namreč na oceni zmožnosti za delo glede na delavčevo zdravstveno stanje, zahteve delovnega mesta, razmere v delovnem okolju, družini itd. To pa so stvari, ki jih praviloma pozna le zavarovančev osebni zdravnik, ne pa zdravnik medicine dela. Nesprejemljiva je tudi določba, po kateri bi zavarovanec dobil po 12 mesecih odsotnosti z dela nadomestilo v višini 60% osnove. Tak delavec je gotovo bolan oziroma nezmožen za delo in je nesprejemljivo, da bi bil zato kaznovan z znižanjem  „bolniške“. Namesto tega bi moral zakon predvideti druge ukrepe s področja krepitve zdravja na delovnem mestu, varstvu in varnosti na delovnem mestu itd, za katere je znano, da lahko najbolj vplivajo na zmanjševanje zdravstvenega absentizma.
 
ZZVZZ uvaja „novost“ pri urejanju odnosov med Zavodom in izvajalci zdravstvenih storitev. Predloga nove ureditve ni mogoče podpreti, saj odpravlja dogovarjanje in pogajanje med plačnikom in izvajalci storitev in uvaja povsem etatistični model, v katerem bosta imela o načinu urejanja teh odnosov glavno oziroma odločilno vlogo Zavod in Ministrstvo. Izvajalci bodo postavljeni pred dejstvo, da ponujeno pogodbo in cene zdravstvenih storitev sprejmejo ali pa pogodbe ne sklenejo in ostanejo brez denarja. Tak pristop ni demokratičen. Po drugi strani pa odpira vprašanje, kako bi bilo možno, da neki javni zavod, ki je bil ustanovljen za opravljanje javne zdravstvene dejavnosti, ostane brez programa in denarja. Zakonodajalec bi se moral vprašati tudi, kakšna bi bila v tem primeru usoda pacientov/zavarovancev, ki se zdravijo pri tem izvajalcu.
 
Po novem ZZVZZ naj bi se bistveno spremenila vloga Zavoda. Ta bi, po opredelitvah iz zakona, postal neka paradržavna organizacija ali „podaljšana roka“ Vlade pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja in še zlasti pri urejanju odnosov z izvajalci. V nasprotju s tradicijo ter dosedanjo zakonsko in ustavno (51. člen Ustave) ureditvijo, zakon v bistvu odpravlja socialno zdravstveno zavarovanje in uvaja model državne zdravstvene varnosti po vzoru Anglije (Beveridgeov model). ZZVZZ tako odpravlja skupščino in upravni odbor Zavoda in s tem vsaj minimalen možen vpliv zavarovancev in delodajalcev na področje zdravstvenega zavarovanja. Takšna ureditev je tuja državam, ki imajo socialno zavarovanje in je tudi pri nas nesprejemljiva. Strinjamo pa se lahko, da je potrebno na novo definirativlogo Zavoda v sedanjih razmerah in jasno razmejiti pristojnosti in naloge med Vlado oziroma Ministrstvom za zdravje, Zavodom in izvajalskimi organizacijami. To bi bila prava reforma tega področja, ki je še kako potrebna. Podpiramo prizadevanja za prenovo sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.
 
2) Stališča ZDUS do predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo
 
Upokojenci podpiramo prizadevanja za pripravo Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Dolgotrajna oskrba je ena izmed vej socialne varnosti, ki s staranjem prebivalstva in s tem povezanimi spremembami v načinu in pogojih življenja, vse bolj pridobiva na svojem pomenu. Med starejšimi je tako vse več takih, ki za opravljanje  temeljnih dnevnih aktivnosti (hranjenje, oblačenje, vzdrževanje osebne higiene itd.) potrebujejo pomoč drugih in so celo od te pomoči odvisni. Zagotavljanje te pomoči na organiziran in na sprejemljiv način vsem, ki jo potrebujejo, naj bi uredil nov zakon o dolgotrajni oskrbi. Njegova glavna značilnost bi morala biti splošna dostopnost vsem ne glede na materialne ali druge okoliščine ter solidarnost pri financiranju dejavnosti dolgotrajne oskrbe. Ta stališča v ZDUS vseskozi podpiramo in pričakujemo tudi njihovo uresničitev. V javni obravnavi, ki je potekala do 20. 11. 2017, smo podali vrsto predlogov za izboljšave in spremembe teksta zakona, a povratne informacije oziroma novega teksta zakona še nimamo, zato navajamo le naša temeljna stališča.
 
Predlog zakona vsebuje opredelitve, ki so nesprejemljive in zahtevajo dopolnitve oziroma izboljšave. Zakon ne vsebuje konkretnih meril za ocenjevanje preostalih življenjskih funkcij in sposobnosti posameznika. Mnogo bolj sprejemljiva ureditev bi bila ta, po kateri bi bil zavarovanec upravičen do storitev pomoči na podlagi individualne ocene njegovih preostalih sposobnosti za samostojno življenje. Zakon je nejasen tudi glede pravic do nekaterih pripomočkov, saj ni razmejitve v katerih primerih naj bi to bila pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ko gre za pravico do enakih ali istih pripomočkov. To lahko vodi v nejasnosti pri odločanju o pravicah posameznega zavarovanca ali do prelivanja med sredstvi zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Med pravicami iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo navaja zakon tudi „nekatere“ zdravstvene storitve, kar bi lahko v praksi povzročilo določene zaplete med nosilcema obeh zavarovanj.
 
Upokojenci smo precej nezadovoljni z določilom, ki zneskovno omejuje pravice po kategorijah zavarovancev oziroma njihove stopnje odvisnosti od pomoči drugih, saj glede na višine pokojnin in materialni položaj mnogi ne bi zmogli kriti razlike med zakonsko določeno pravico oziroma zneskom in dejanskimi stroški. To pomeni tudi omejevanje solidarnosti, česar ne podpiramo.  
 
Zakon bi moral vsebovati tudi določila o obveznostih posameznika, družine in lokalne  skupnosti do zagotavljanja pomoči osebam, ki jo potrebujejo. Med temi so npr. razne oblike prostovoljstva, sosedske in medgeneracijske pomoči. Širša družbena pomoč bi bila nadgradnja oziroma dopolnitev teh aktivnosti.
 
Podpiramo rešitev, da bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem: ZZZS) opravljal strokovne in administrativne naloge za potrebe dolgotrajne oskrbe, za ostale naloge pa morajo biti določeni organi upravljanja nosilca zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Predlog, da bi bil nosilec zavarovanja za dolgotrajno oskrbo ZZZS je vprašljiv. Nasploh je v zakonu več opredelitev, ki se sklicujejo na ureditev v obveznem zdravstvenem zavarovanju, kar pa je neprimerno, saj je v pripravi nov tovrstni zakon, za katerega pa še ni znano, kakšna bodo njegova določila o ZZZS in njegovi službi.  
 
Predlog zakona poleg veliko pozitivnih rešitev vsebuje opredelitve, ki jih je potrebno spremeniti in dopolniti. Predvsem mora biti področje in ureditev dolgotrajne oskrbe povsem konkretno razmejeno od obveznega zdravstvenega zavarovanja in to v pravicah ljudi, v organizaciji dejavnosti, službah in postopkih odločanja o področju kot celoti in o pravici posameznika. Prav tako bo potreben napor za zagotovitev zadostnih finančnih sredstev za to zavarovanje in pri tem upoštevati napovedane demografske spremembe in staranje slovenskega prebivalstva. 
 
 
 
Več informacij:
Zveza društev upokojencev Slovenije
Anja Šonc
anja.sonc@zdus-zveza.si  
01/519-41-17  

 

aktualno vse

23.02.2018 - Kako ukrepati, ko nas ujame prehlad?

23.02.2018 - Anka Tominšek v oddaji Tarča

23.02.2018 - Vabilo na javno tribuno Dostojno delo

23.02.2018 - Ugotovitve, stališča in predlogi ZDUS k predlogu Zakona o slovenskem demografskem rezervnem skladu

22.02.2018 - Sindikat upokojencev v pismu varuhinji človekovih pravic in ministricama o težavah v domovih za starejše

22.02.2018 - Odbora DZ po obravnavi tematike kmečkih pokojnin brez sklepov

21.02.2018 - Raziskava: Povezava med demenco in kroničnim popivanjem

21.02.2018 - Svetina: Slovenščina je cvetela kot zimzelen pod snegom

20.02.2018 - Domovi za ostarele so polni, čakanje na posteljo se meri v letih

20.02.2018 - Podpora Zveze društev upokojencev Slovenije pospešitvi obravnave in sprejemanju Direktive EU o ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem staršev in negovalcev

20.02.2018 - Za varnost starejših doma ključna preventiva

19.02.2018 - Razpis za stanovanjske enote za starejše

19.02.2018 - Pokojnine se bodo uskladile za 2,2 odstotka

19.02.2018 - Predsednik sveta Zpiza v novem mandatu Dušan Bavec

16.02.2018 - ZDUS na mednarodni konferenci o inovativnem bivanju starejših v Trevisu

15.02.2018 - Strošek nadomestil za bolniške odsotnosti v breme ZZZS se povečuje

15.02.2018 - Vlada za socialno vključevanje invalidov

14.02.2018 - Kako odpraviti staromrzništvo?

14.02.2018 - ZDUS v mednarodnem prostoru

14.02.2018 - Svet UKC Ljubljana danes o imenovanju novega generalnega direktorja

14.02.2018 - Valentinovo odpira širša vprašanja o pomenu ljubezni

13.02.2018 - V zdravstvu in socialnem varstvu danes dveurna opozorilna stavka

13.02.2018 - Ponekod karnevali, drugod že pokop pusta

13.02.2018 - Ustanovljen koordinacijski odbor Medgeneracijske koalicije Slovenije (MeKoS)

13.02.2018 - Razvojne spremembe zahtevajo prilagajanje

12.02.2018 - Danes obeležujemo mednarodni dan epilepsije

12.02.2018 - Dolge čakalne dobe na dom za ostarele

12.02.2018 - Odprto pismo Društva slovenskih pisateljev ministru za kulturo

12.02.2018 - Društvo upokojencev Šenčur je konec leta 2017 obiskalo prijatelje v Tržišču na Dolenjskem

12.02.2018 - DeSUS z novelo zakona za višje vdovske pokojnine

09.02.2018 - Vlada soglaša s finančnim načrtom Zpiza za letošnje leto

09.02.2018 - Obvestilo Banke Slovenije

09.02.2018 - Predstavitev “Rdeče tipke”

07.02.2018 - V Metulju se pripravljajo na 10. obletnico – Besede zazvenijo, zaživijo

07.02.2018 - Nizke pokojnine za odbor seniorskih organizacij nesprejemljive

06.02.2018 - Razmišljanje o kruhu

06.02.2018 - Dan varne rabe interneta: Prijaznejši internet se začne s teboj

06.02.2018 - V skupnosti socialnih zavodov opozarjajo na prenizke cene zdravstvene nege v splošnem dogovoru

05.02.2018 - Začenja se nacionalna akcija za večjo ozaveščenost in manj žrtev med pešci

05.02.2018 - Vlada imenovala svoje predstavnike v svet pokojninskega zavoda

05.02.2018 - Varuhinja na srečanju z nevladniki za odpravo starostne diskriminacije

02.02.2018 - Stanovanjske alternative za starejše

02.02.2018 - Bližajo se pust, rajanje in sladkanje

02.02.2018 - Na Festivalu celostnega zdravja med drugim o hrani kot zdravilu

01.02.2018 - Na MZ bodo upoštevali pripombe za večjo solidarnost

01.02.2018 - Kolar Celarčeva: Zdravstveno doplačilo bomo spreminjali v smer večje solidarnosti

31.01.2018 - DeSUS v zakonodajni postopek vložil predlog zakona o demografskem skladu

30.01.2018 - S projektom Varni in povezani do sofinanciranja E-oskrbe starejšim

30.01.2018 - Mladinski svet Slovenije vabi k prijavam na natečaj Prostovoljec leta 2017

29.01.2018 - Posvet o novostih, ki jih prinaša zdravstvena reforma

29.01.2018 - Na mednarodni konferenci poudarili pomen ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem

29.01.2018 - Na Koroškem z inovativnimi pristopi pri skrbi za starejše

29.01.2018 - Poslanci v prvi obravnavi podprli predlog NSi za uzakonitev dvojnega statusa upokojencev

22.12.2017 - Uspehi ZDUS in članstva v letu 2017

22.12.2017 - Odbor DZ pri obravnavi gmotnega stanja starejših ni sledil predlogu NSi

21.12.2017 - Na področju LGBT po mnenju udeležencev okrogle mize velika neozaveščenost

21.12.2017 - Finančni načrt Zpiza za leto 2018 predvideva 3,3-odstotno uskladitev pokojnin

21.12.2017 - Vabilo za sodelovanje v raziskavi Medicinske fakultete UL

21.12.2017 - Program Starejši za starejše v DU Senovo

20.12.2017 - Biti in ostati moramo enotna medgeneracijska družba