Aktualno

Naša prihodnost bo odvisna od naše uspešnosti

06.06.2017


Vladna delovna skupina je pripravila osnutek Strategije dolgožive družbe, ki je zdaj v javni razpravi. V Cankarjevem domu je bila 18. maja zelo dobro obiskana javna razprava, na kateri je imel uvodni nagovor predsednik vlade dr. Miro Cerar. Prisotnih je bilo osem ministric in ministrov, s čemer so izkazali visoko zanimanje in poudarili pomen tega dokumenta. Vlada bo končno verzijo sprejela v začetku julija, do konca leta 2017 pa bodo ministrstva pripravila akcijske načrte in določila nosilce ter roke za uresničevanje usmeritev iz strategije. 

(Foto: Jaka Gasar)
V kakšno prihodnost se podajamo?
V nejasno, negotovo, hitro spreminjajočo se, z mnogimi neznankami in velikimi spremembami.
 
Prihodnost vsake generacije, tudi vseh dosedanjih, je bila vedno na neki način uganka in tako je tudi v današnjih časih. Glede tega ni nič drugače.
 
Danes je drugače predvsem to, da je tehnološki razvoj vedno hitrejši. Svet se drastično spreminja, zato so prilagajanja čedalje težja in težje predvidljiva.
 
Predvidevanje prihodnosti bo velika prednost
Naša prihodnost bo odvisna od naše uspešnosti, od našega predvidevanja prihodnosti in temu primernega prilagajanja. Najpomembnejše komponente sprememb bodo tehnološki razvoj, globalizacija poslovanja, staranje prebivalstva, četrta industrijska revolucija, okoljske spremembe in znanja ter veščine (potenciali) prebivalstva.
 
Daljše življenje – daljša delovna doba
Cilj medicinske in njej sorodnih znanosti je podaljševanje življenja, želja vsakega človeka pa je čim dlje živeti. Podaljšanje življenjske dobe je izjemen civilizacijski dosežek.
 
A na ta dosežek ne gledamo kot na dosežek in ga tudi ne obravnavamo tako. Dolgo časa je bil opredeljen kot družbeni problem. Moral pa bi nam biti predvsem izziv in spodbuda za naša dojemanja in ravnanja v spremenjenih družbenih odnosih med generacijami. Človekovo življenje je sestavljeno iz treh obdobij in tisti, ki ne bodo tudi stari, ne bodo dolgo živeli. Torej spoštujmo to, kar nam je dano, dani pa so nam mladost, srednja leta in starost. Zakaj torej ne obravnavati vsa tri obdobja enakovredno, vendar z upoštevanjem njihovih posebnosti?
 
Zaradi dolgosti življenja se ne izide koncept 40 let dela. Leta 2030 bo v Sloveniji pričakovana povprečna življenjska doba za moškega 80 in za žensko 85 let. Delež starejših je 17,9 odstotka, do leta 2030 se bo dvignil na 25 odstotkov. Slovenija je že zdaj v EU na osmem mestu po deležu starejših od 65 let.
 
Da bi si zmogli zagotoviti dostojno življenje, bo treba delati dlje, odgovorno, z zavedanjem, da moramo čim več storiti sami zase, za skupnost kot celoto, drug za drugega, se povezovati in omogočiti pretok znanja in izkušenj med generacijami. Predvsem pa vsaki generaciji, torej v celotnem življenjskem ciklu vsakemu posamezniku omogočati pogoje za ustvarjalno vključenost v družbo, skratka dopustiti delati.
 
Z enim ukrepom izboljšamo, na drugi strani izničimo
Spreminjanja in dopolnjevanja sistemov se bomo morali lotiti premišljeno, celovito in s sodelovanjem vseh ministrstev in institucij, ki so odgovorne za posamezna področja. Načrtovanje ukrepov mora potekati premišljeno, na krajši rok, z jasnim pogledom v prihodnost in z razumevanjem pričakovanih sprememb. Cilji družbe morajo biti postavljeni pred parcialne in osebne interese, brez predvolilnih kalkulacij in kratkoročnih koristi. Samo tako bomo lahko uresničili večino ukrepov, predvidenih v Strategiji dolgožive družbe. Pa smo pripravljeni tako ravnati?
 
Vsako »soliranje« bo imelo negativne posledice. Na posameznih primerih je to vidno že zdaj. Ko smo s pokojninskim zakonom ZPIZ-2 vzpostavili pogoje za postopen prehod na daljšo delovno dobo, smo pričakovali pozitivne rezultate. Kratek čas so se celo kazali, dokler ni prišlo do poznejšega vstopanja mladih na trg dela. Posledica tega je ponovno skrajševanje dosežene skupne delovne dobe.
 
Prihodnost v novih tehnologijah
Že danes opažamo, da sedanje razmerje med močjo kapitala in močjo dela ne omogoča niti približne enakovrednosti obeh, temveč so prihodki od kapitala neprimerno večji kot prihodki od dela. Napoveduje se, da bodo zaradi tehnoloških dosežkov veliki antagonizmi med visoko in nizko izobraženim prebivalstvom. Prav tako bodo morali vodilni kadri čim prej stopiti na pot razvoja, starejši delavci se bodo morali prilagajati novostim in se vseskozi izobraževati, usposabljati ter prilagajati spremembam, sicer bodo potisnjeni na periferijo dogajanja.
 
Kaj kmalu se bo treba začeti zavedati, da današnje »prijateljevanje« s pametnimi telefoni in drugimi tovrstnimi napravami pomeni zapravljanje časa. Istočasno pa nazadujemo v sposobnostih in znanjih za obvladovanje in vključevanje v dejansko uporabne in nujne tehnološke novosti, ob katerih bosta le znanje in sposobnost posameznika in skupine zagotavljala ohranjanje materialne neodvisnosti, družbeni status in vključenost.
 
Gibkost šolskega sistema
Odzivnost šolskega sistema, njegova sposobnost prilagajanja zahtevam tehnoloških sprememb je izjemno pomembna, predvsem za mlado generacijo. Moral pa bi odigrati pomembno vlogo tudi pri usposabljanju starejših, da bodo lahko čim dlje učinkoviti v produkcijskem procesu in vključeni v družbo. Nič več ne bo en poklic zadostoval za vse življenje, treba ga bo večkrat spremeniti, nenehno se bodo zahtevala nova znanja in veščine. Prav zato bi se morali resno ukvarjati s spremembami izobraževalnih programov že danes in se tako pripraviti na prihodnost. Zagotovo bodo uspešni tisti, ki se bodo vključili v vseživljenjsko učenje.
 
Aktivna generacija
Če se bo nadaljeval sedanji trend, bo delovno aktivnih vsako leto osem tisoč manj. Imamo nizko rodnost in šibke migracije. Delež starejših v celotni populaciji se povečuje, a jih še vedno ne vključujemo, celo prepovedujemo jim delati. S takimi trendi ne bomo zmogli zagotavljati finančnih sredstev za normalno delovanje zdravstva, šolstva, varstva otrok in starejših ter drugih sistemov, nujno potrebnih za normalno življenje. Tudi gospodarstvo bo moralo dodati pomemben delež z dvigom dodane vrednosti, z vlaganjem v razvoj, z organiziranjem proizvodnega procesa, ki bo omogočal zaposlovanje starejših delavcev (55+), in z vlaganjem tudi v usposabljanje delovne sile. Danes koledarska starost ni več enaka biološki starosti in starejši v prihodnosti ne bodo enaki sedanjim upokojencem, tudi njihove potrebe in interesi bodo drugačni.
 
Oblikovati prihodnost v korist ljudi
Iz Strategije dolgožive družbe jasno izhaja, da bo nujen premislek o vsakem ukrepu, cilj njegove uresničitve pa mora biti dobrobit ljudi. Sedanje pojmovanje življenja se zaradi podaljševanja življenja spreminja, spreminjajo se poklici in spreminjajo se sposobnosti starejših, ki so še v pozni starosti v dobri fizični in psihični kondiciji, predvsem pa imajo ogromno izkušenj in tudi znanja. Izjemno neodgovorno in predvsem negospodarno je, da družba tega ne obrne sebi v prid. Dosedanjo tradicionalno delitev življenja v tri skoraj ločene cikle – izobraževanje, delovno aktivno obdobje, upokojitev – bo zamenjal fleksibilen model presečnih množic. V novem konceptu bo imel posameznik praviloma bolj specializirana znanja, a hkrati več karier. Zato se bo treba vse življenje izobraževati. Nujno moramo vzpostaviti tak sistem, da bo imela starejša generacija možnost ostati aktivna tudi po upokojitvi. Pozitivni rezultati se bodo zagotovo pokazali v počutju, v ohranjanju fizičnih in umskih sposobnosti ter v boljšem zdravju. Istočasno bodo tudi starejši imeli možnost prispevati k dobrobiti celotne skupnosti.
 
Solidarnost in optimizem
Veliko aktivnosti bo potrebnih za uspešno spopadanje z vsemi izzivi dolgosti življenja in neverjetno hitrimi tehnološkimi spremembam. A še vsaki generaciji je z njenimi znanji, sposobnostmi in željo po drugačnem in boljšem življenju uspelo vplivati na spremembe in se jim tudi ustrezno prilagajati. Zato v tej novi družbeni paradigmi ostaja upanje, da bodo generacije solidarne med seboj. Potrebujemo še optimizem, zaupanje in vero v svoje sposobnosti, pa uspeh ne more izostati.
 

aktualno vse

18.08.2017 - »Nikoli prestari, da bi bili aktivni!«

18.08.2017 - Iz skupnega poročila MJU o prostovoljstvu za leto 2016

17.08.2017 - Obeležujemo dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

17.08.2017 - Mariborski botanični vrt jeseni spet odprt za obiskovalce

16.08.2017 - Nacionalni svet za knjižnično dejavnost med aktivnejšimi delovnimi telesi ministrstva za kulturo

14.08.2017 - Vlada si pri delu lahko pomaga tudi z nasveti več deset delovnih teles

11.08.2017 - Festival programsko zelo bogat

11.08.2017 - Vraničar Ermanova: Demografski sklad mora biti pomemben dodaten vir za financiranje pokojninske blagajne

10.08.2017 - SOS poletje: Piki žuželk načeloma nedolžni, izjeme so alergične reakcije

10.08.2017 - Opozorilo: Lažni agenti, ki pod krinko kampanje ZPS Zamenjaj in prihrani potrošnikom `pomagajo´ pri zamenjavi dobavitelja

09.08.2017 - SOS poletje: Ob ugrizu kače mirovanje, hlajenje in klic na 112

04.08.2017 - Patentirana slovenska učinkovina Belinal® iz vej bele jelke uravnava vrednost krvnega sladkorja

04.08.2017 - SOS poletje: Ob dehidraciji najbolje postopno pitje mlačne vode

04.08.2017 - Uspešno izvedeno predavanje: PREVENTIVA kako lahko zmanjšamo tveganje ZA DEMENCO

03.08.2017 - E-informator: NVO gre v šolo

03.08.2017 - Vljudno vabljeni na Dneve poezije in vina

03.08.2017 - Stališča in pripombe k predlogu Zakona o demografskem rezervnem skladu

02.08.2017 - Predsednik ZDUS v oddaji Odmevi

02.08.2017 - Delo: Vrtenju v krogu

02.08.2017 - Predvidenega srečanja Vraničar Ermanove in Kolar Celarčeve danes še ne bo

02.08.2017 - Danes vstopamo v ekološki dolg do prihodnjih generacij

01.08.2017 - eNIJZ - julij 2017

01.08.2017 - Večgeneracijsko središče Ljubljana – N’šPlac

01.08.2017 - Vabilo na brezplačno predavanje: PREVENTIVA kako lahko zmanjšamo tveganje ZA DEMENCO

01.08.2017 - Od 1. avgusta višji nekateri socialni transferji

01.08.2017 - Glasujte za Rožco Šonc in program Starejši za starejše

31.07.2017 - Letni dodatek bodo danes dobili vsi upokojenci

31.07.2017 - Začel se je najbolj vroč teden letošnjega poletja

31.07.2017 - Podbevšek: Vzpostavitev demografskega sklada kot vzporednega upravljavca ne bi bila dobra

31.07.2017 - Socialna skrb: Ranljive skupine lahko najdejo oporo v večgeneracijskih centrih

28.07.2017 - Erjavec: Kompromis glede zakona o demografskem skladu potreben, da zakon pride v DZ

28.07.2017 - Čestitka Karla Erjavca ob prejemu prestižne nagrade "Državljan Evrope"

28.07.2017 - Andrej Hudoklin je novi direktor Nepremičninskega sklada PIZ

28.07.2017 - Vabilo na petkov večer s klasično kitaro

27.07.2017 - Vlada danes o analizi vzrokov primanjkljaja javnih zdravstvenih zavodov

27.07.2017 - Spominska slovesnost pri Ruski kapelici pod Vršičem 2017

26.07.2017 - ZPIZ proti pripojitvi Nepremičninskega sklad PIZ k Demografskemu skladu

25.07.2017 - Svet pokojninskega zavoda se bo osredotočil na predlog zakona o demografskem skladu

25.07.2017 - ZSSS in sindikat upokojencev za čim prejšnje sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi

24.07.2017 - Socialna skrb: Starejši si želijo dostopa do pomoči v svojem okolju

24.07.2017 - Socialna skrb: Tehnologija lahko tudi starejšim olajša vsakdan in polepša življenje

24.07.2017 - Nujno je povrniti zaupanje v obstoječi pokojninski sistem in podpreti zakon o izgradnji 2. tira

24.07.2017 - Preprosto sem bila z njim

21.07.2017 - Raziskava: Preventiva učinkovita tudi pri demenci

21.07.2017 - V štirih letih Izmenjevalnice zbrali sedem ton donacij za prejemnike pomoči Rdečega križa

21.07.2017 - Doživite EU v Hiši EU v Ljubljani!

21.07.2017 - Kako varno uporabljate internet na dopustu?

21.07.2017 - Nov napad z lažnimi sporočili v imenu FURS

20.07.2017 - Vabilo na novinarsko konferenco ZDUS 24 7 2017 - demografski rezervni sklad in 2. tir

20.07.2017 - Vlada sprejela strategijo dolgožive družbe

19.07.2017 - Starejši ne smejo biti poskusni zajčki

18.07.2017 - Slovenska karitas s predlogi ukrepov za ljudi z nizkimi prejemki

18.07.2017 - Mešani pevski zbor DU Mali Slatnik v Izoli

18.07.2017 - ZSSS za samostojen in neodvisen demografski sklad

17.07.2017 - ZPS: Z letom 2019 prepoved brezplačnih plastičnih vrečk

17.07.2017 - Preventiva in obravnava možganske kapi pri starejših

17.07.2017 - Priljubljeni osvežilci zraka dokazano škodljivi

17.07.2017 - Osemdesetletna aktivistka, vulkan sredi morja in križarjenje bananinih olupkov

17.07.2017 - Projekt Z možgani za možgane trenutno zaključuje 1.fazo zbiranja podatkov

15.07.2017 - Vabilo k izpolnitvi ankete "Jeziki v Sloveniji in slovenščina zunaj nje"