Aktualno

Naša prihodnost bo odvisna od naše uspešnosti

06.06.2017


Vladna delovna skupina je pripravila osnutek Strategije dolgožive družbe, ki je zdaj v javni razpravi. V Cankarjevem domu je bila 18. maja zelo dobro obiskana javna razprava, na kateri je imel uvodni nagovor predsednik vlade dr. Miro Cerar. Prisotnih je bilo osem ministric in ministrov, s čemer so izkazali visoko zanimanje in poudarili pomen tega dokumenta. Vlada bo končno verzijo sprejela v začetku julija, do konca leta 2017 pa bodo ministrstva pripravila akcijske načrte in določila nosilce ter roke za uresničevanje usmeritev iz strategije. 

(Foto: Jaka Gasar)
V kakšno prihodnost se podajamo?
V nejasno, negotovo, hitro spreminjajočo se, z mnogimi neznankami in velikimi spremembami.
 
Prihodnost vsake generacije, tudi vseh dosedanjih, je bila vedno na neki način uganka in tako je tudi v današnjih časih. Glede tega ni nič drugače.
 
Danes je drugače predvsem to, da je tehnološki razvoj vedno hitrejši. Svet se drastično spreminja, zato so prilagajanja čedalje težja in težje predvidljiva.
 
Predvidevanje prihodnosti bo velika prednost
Naša prihodnost bo odvisna od naše uspešnosti, od našega predvidevanja prihodnosti in temu primernega prilagajanja. Najpomembnejše komponente sprememb bodo tehnološki razvoj, globalizacija poslovanja, staranje prebivalstva, četrta industrijska revolucija, okoljske spremembe in znanja ter veščine (potenciali) prebivalstva.
 
Daljše življenje – daljša delovna doba
Cilj medicinske in njej sorodnih znanosti je podaljševanje življenja, želja vsakega človeka pa je čim dlje živeti. Podaljšanje življenjske dobe je izjemen civilizacijski dosežek.
 
A na ta dosežek ne gledamo kot na dosežek in ga tudi ne obravnavamo tako. Dolgo časa je bil opredeljen kot družbeni problem. Moral pa bi nam biti predvsem izziv in spodbuda za naša dojemanja in ravnanja v spremenjenih družbenih odnosih med generacijami. Človekovo življenje je sestavljeno iz treh obdobij in tisti, ki ne bodo tudi stari, ne bodo dolgo živeli. Torej spoštujmo to, kar nam je dano, dani pa so nam mladost, srednja leta in starost. Zakaj torej ne obravnavati vsa tri obdobja enakovredno, vendar z upoštevanjem njihovih posebnosti?
 
Zaradi dolgosti življenja se ne izide koncept 40 let dela. Leta 2030 bo v Sloveniji pričakovana povprečna življenjska doba za moškega 80 in za žensko 85 let. Delež starejših je 17,9 odstotka, do leta 2030 se bo dvignil na 25 odstotkov. Slovenija je že zdaj v EU na osmem mestu po deležu starejših od 65 let.
 
Da bi si zmogli zagotoviti dostojno življenje, bo treba delati dlje, odgovorno, z zavedanjem, da moramo čim več storiti sami zase, za skupnost kot celoto, drug za drugega, se povezovati in omogočiti pretok znanja in izkušenj med generacijami. Predvsem pa vsaki generaciji, torej v celotnem življenjskem ciklu vsakemu posamezniku omogočati pogoje za ustvarjalno vključenost v družbo, skratka dopustiti delati.
 
Z enim ukrepom izboljšamo, na drugi strani izničimo
Spreminjanja in dopolnjevanja sistemov se bomo morali lotiti premišljeno, celovito in s sodelovanjem vseh ministrstev in institucij, ki so odgovorne za posamezna področja. Načrtovanje ukrepov mora potekati premišljeno, na krajši rok, z jasnim pogledom v prihodnost in z razumevanjem pričakovanih sprememb. Cilji družbe morajo biti postavljeni pred parcialne in osebne interese, brez predvolilnih kalkulacij in kratkoročnih koristi. Samo tako bomo lahko uresničili večino ukrepov, predvidenih v Strategiji dolgožive družbe. Pa smo pripravljeni tako ravnati?
 
Vsako »soliranje« bo imelo negativne posledice. Na posameznih primerih je to vidno že zdaj. Ko smo s pokojninskim zakonom ZPIZ-2 vzpostavili pogoje za postopen prehod na daljšo delovno dobo, smo pričakovali pozitivne rezultate. Kratek čas so se celo kazali, dokler ni prišlo do poznejšega vstopanja mladih na trg dela. Posledica tega je ponovno skrajševanje dosežene skupne delovne dobe.
 
Prihodnost v novih tehnologijah
Že danes opažamo, da sedanje razmerje med močjo kapitala in močjo dela ne omogoča niti približne enakovrednosti obeh, temveč so prihodki od kapitala neprimerno večji kot prihodki od dela. Napoveduje se, da bodo zaradi tehnoloških dosežkov veliki antagonizmi med visoko in nizko izobraženim prebivalstvom. Prav tako bodo morali vodilni kadri čim prej stopiti na pot razvoja, starejši delavci se bodo morali prilagajati novostim in se vseskozi izobraževati, usposabljati ter prilagajati spremembam, sicer bodo potisnjeni na periferijo dogajanja.
 
Kaj kmalu se bo treba začeti zavedati, da današnje »prijateljevanje« s pametnimi telefoni in drugimi tovrstnimi napravami pomeni zapravljanje časa. Istočasno pa nazadujemo v sposobnostih in znanjih za obvladovanje in vključevanje v dejansko uporabne in nujne tehnološke novosti, ob katerih bosta le znanje in sposobnost posameznika in skupine zagotavljala ohranjanje materialne neodvisnosti, družbeni status in vključenost.
 
Gibkost šolskega sistema
Odzivnost šolskega sistema, njegova sposobnost prilagajanja zahtevam tehnoloških sprememb je izjemno pomembna, predvsem za mlado generacijo. Moral pa bi odigrati pomembno vlogo tudi pri usposabljanju starejših, da bodo lahko čim dlje učinkoviti v produkcijskem procesu in vključeni v družbo. Nič več ne bo en poklic zadostoval za vse življenje, treba ga bo večkrat spremeniti, nenehno se bodo zahtevala nova znanja in veščine. Prav zato bi se morali resno ukvarjati s spremembami izobraževalnih programov že danes in se tako pripraviti na prihodnost. Zagotovo bodo uspešni tisti, ki se bodo vključili v vseživljenjsko učenje.
 
Aktivna generacija
Če se bo nadaljeval sedanji trend, bo delovno aktivnih vsako leto osem tisoč manj. Imamo nizko rodnost in šibke migracije. Delež starejših v celotni populaciji se povečuje, a jih še vedno ne vključujemo, celo prepovedujemo jim delati. S takimi trendi ne bomo zmogli zagotavljati finančnih sredstev za normalno delovanje zdravstva, šolstva, varstva otrok in starejših ter drugih sistemov, nujno potrebnih za normalno življenje. Tudi gospodarstvo bo moralo dodati pomemben delež z dvigom dodane vrednosti, z vlaganjem v razvoj, z organiziranjem proizvodnega procesa, ki bo omogočal zaposlovanje starejših delavcev (55+), in z vlaganjem tudi v usposabljanje delovne sile. Danes koledarska starost ni več enaka biološki starosti in starejši v prihodnosti ne bodo enaki sedanjim upokojencem, tudi njihove potrebe in interesi bodo drugačni.
 
Oblikovati prihodnost v korist ljudi
Iz Strategije dolgožive družbe jasno izhaja, da bo nujen premislek o vsakem ukrepu, cilj njegove uresničitve pa mora biti dobrobit ljudi. Sedanje pojmovanje življenja se zaradi podaljševanja življenja spreminja, spreminjajo se poklici in spreminjajo se sposobnosti starejših, ki so še v pozni starosti v dobri fizični in psihični kondiciji, predvsem pa imajo ogromno izkušenj in tudi znanja. Izjemno neodgovorno in predvsem negospodarno je, da družba tega ne obrne sebi v prid. Dosedanjo tradicionalno delitev življenja v tri skoraj ločene cikle – izobraževanje, delovno aktivno obdobje, upokojitev – bo zamenjal fleksibilen model presečnih množic. V novem konceptu bo imel posameznik praviloma bolj specializirana znanja, a hkrati več karier. Zato se bo treba vse življenje izobraževati. Nujno moramo vzpostaviti tak sistem, da bo imela starejša generacija možnost ostati aktivna tudi po upokojitvi. Pozitivni rezultati se bodo zagotovo pokazali v počutju, v ohranjanju fizičnih in umskih sposobnosti ter v boljšem zdravju. Istočasno bodo tudi starejši imeli možnost prispevati k dobrobiti celotne skupnosti.
 
Solidarnost in optimizem
Veliko aktivnosti bo potrebnih za uspešno spopadanje z vsemi izzivi dolgosti življenja in neverjetno hitrimi tehnološkimi spremembam. A še vsaki generaciji je z njenimi znanji, sposobnostmi in željo po drugačnem in boljšem življenju uspelo vplivati na spremembe in se jim tudi ustrezno prilagajati. Zato v tej novi družbeni paradigmi ostaja upanje, da bodo generacije solidarne med seboj. Potrebujemo še optimizem, zaupanje in vero v svoje sposobnosti, pa uspeh ne more izostati.
 

aktualno vse

26.06.2017 - Za vaše dobro počutje obiščite Thermano Laško

26.06.2017 - Doplačilo za zdravstvene storitve v domovih po opozorilu sindikata upokojencev nezakonito

26.06.2017 - ZDUS se zavzema za vsem dostopno in učinkovito zdravstveno varstvo in sistem

23.06.2017 - 2. kongres dolgotrajne oskrbe

23.06.2017 - Umetna inteligenca v vsako občino

22.06.2017 - LUPA 2017 – prijave odprte

22.06.2017 - Projekt ADAM v oddaji Tednik

22.06.2017 - Koalicija s kompromisom zelo blizu končnega dogovora o demografskem skladu

21.06.2017 - EU podpisala konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami

21.06.2017 - Javna predstavitev izhodišč za prenovo stanovanjske zakonodaje

21.06.2017 - Poročilo o delu Državnega preventivnega mehanizma za leto 2016

21.06.2017 - DZ med drugim o reorganizaciji centrov za socialno delo

21.06.2017 - Izjava za javnost Zveze društev upokojencev Slovenije glede izgradnje 2. tira

21.06.2017 - Zaključki razprave o letošnjih temah OEWGA ZN

20.06.2017 - Vprašanja vladi RS

20.06.2017 - Povabilo na torkovo predstavitev knjige

20.06.2017 - Magnolije - gledališka igra študentk UTŽO

20.06.2017 - Na novelo o pacientovih pravicah kritike, da ne skrajšuje čakalnih vrst

19.06.2017 - Žrtve nasilja tudi prostovoljci, ki pomagajo starejšim

19.06.2017 - Na konferenci pozvali k premišljenim odzivom na staranje prebivalstva

19.06.2017 - Projekt korporativnega prostovoljstva: sodelovanje deležnikov je ključno za spremembe

19.06.2017 - Vabilo na mednarodno konferenco KONTINENCA+

19.06.2017 - Ustanovljen Krog seniorjev SMC

16.06.2017 - Konferenca „Izzivi trajnostnega razvoja v dolgoživi družbi“

16.06.2017 - Usklajevalni sestanek na Ministrstvu za zdravje

15.06.2017 - Programu Starejši za starejše nagrada Državljan Evrope

15.06.2017 - Nasilje nad starejšimi pogosto neodkrito in zamolčano

15.06.2017 - Pred svetom pokojninskega zavoda poročilo Kada za lani

15.06.2017 - Izjava za javnost ob svetovnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi

15.06.2017 - Vabilo na javno predstavitev stališč in predlogov ZDUS glede potrebnih sprememb v sistemu zdravstvenega varstva

14.06.2017 - Simbioza Šole povezale 142 slovenskih šol v medgeneracijskem sodelovanju!

13.06.2017 - Srebrna ekonomija je del običajne ekonomije

13.06.2017 - Razpisane nove nepovratne spodbude Eko sklada

13.06.2017 - Na junijskem zasedanju tudi o reorganizaciji CSD in pravicah bolnikov

13.06.2017 - Varnost nekoč in danes

13.06.2017 - Mednarodna konferenca o oskrbi na domu HomeCare

13.06.2017 - Vabilo na razpravo o letošnjih temah Odprte delovne skupine Združenih narodov za staranje - 15. 6. 2017

12.06.2017 - Razpis za oskrbovana najemna stanovanja v Brežicah

12.06.2017 - Vlada s sklepom v dvotirno progo med Divačo in Koprom ter boljši nadzor nad projektom

12.06.2017 - "Bolnika z demenco ne smemo prepričevati, da je z njim kaj narobe - to je nesmiselno!"

12.06.2017 - Na Info točki 65+ v Ljubljani vse, kar zanima starejše

12.06.2017 - Erjavec s predstavniki nevladnih organizacij o človekovih pravicah

07.06.2017 - Vseživljenjsko učenje, delo in razvoj – temelj srebrne ekonomije

06.06.2017 - Naša prihodnost bo odvisna od naše uspešnosti

06.06.2017 - 14. Športne igre upokojencev Pokrajinske zveze DU severne Primorske

06.06.2017 - Nova različica zakona o zdravstvenem varstvu predvidoma nared do konca prihodnjega tedna

06.06.2017 - Letno srečanje ministra za zunanje zadeve, g. Karla Erjavca, z nevladnimi organizacijami

05.06.2017 - ESS danes o predlogih zakonov zdravstvene reforme

05.06.2017 - V vročih dneh bodo onemogli stari ljudje izjemno ogroženi

05.06.2017 - Kulturna ponudba zgolj v določeni meri dostopna tudi slepim in slabovidnim

05.06.2017 - Vabilo na Alzheimer Cafe-je v tednu 05.06.2017-11.06.2017

04.06.2017 - V Mladinskem svetu Slovenije čakajo na izpolnitev obljub vlade

03.06.2017 - eNIJZ - maj 2017

03.06.2017 - Osnove zavarovanj

02.06.2017 - Čuš in Damijan prispevala podpisa k skoraj 12.000 zbranim za referendum o zakonu o drugem tiru

02.06.2017 - Pahor: Spremeniti moramo dojemanje, da je starejša generacija družbeno breme

02.06.2017 - Pokojninskemu dodatku za izjemne športne dosežke zelena luč odbora DZ

02.06.2017 - Ketamin se kaže kot eden največjih prebojev pri zdravljenju depresije

01.06.2017 - V Zdus pričakujemo ponovno podporo poslancev letnemu dodatku za upokojence

01.06.2017 - Varuh bolnikovih pravic opozarja na nerazumno dolge čakalne dobe v ortodontiji