Aktualno

Naša prihodnost bo odvisna od naše uspešnosti

06.06.2017


Vladna delovna skupina je pripravila osnutek Strategije dolgožive družbe, ki je zdaj v javni razpravi. V Cankarjevem domu je bila 18. maja zelo dobro obiskana javna razprava, na kateri je imel uvodni nagovor predsednik vlade dr. Miro Cerar. Prisotnih je bilo osem ministric in ministrov, s čemer so izkazali visoko zanimanje in poudarili pomen tega dokumenta. Vlada bo končno verzijo sprejela v začetku julija, do konca leta 2017 pa bodo ministrstva pripravila akcijske načrte in določila nosilce ter roke za uresničevanje usmeritev iz strategije. 

(Foto: Jaka Gasar)
V kakšno prihodnost se podajamo?
V nejasno, negotovo, hitro spreminjajočo se, z mnogimi neznankami in velikimi spremembami.
 
Prihodnost vsake generacije, tudi vseh dosedanjih, je bila vedno na neki način uganka in tako je tudi v današnjih časih. Glede tega ni nič drugače.
 
Danes je drugače predvsem to, da je tehnološki razvoj vedno hitrejši. Svet se drastično spreminja, zato so prilagajanja čedalje težja in težje predvidljiva.
 
Predvidevanje prihodnosti bo velika prednost
Naša prihodnost bo odvisna od naše uspešnosti, od našega predvidevanja prihodnosti in temu primernega prilagajanja. Najpomembnejše komponente sprememb bodo tehnološki razvoj, globalizacija poslovanja, staranje prebivalstva, četrta industrijska revolucija, okoljske spremembe in znanja ter veščine (potenciali) prebivalstva.
 
Daljše življenje – daljša delovna doba
Cilj medicinske in njej sorodnih znanosti je podaljševanje življenja, želja vsakega človeka pa je čim dlje živeti. Podaljšanje življenjske dobe je izjemen civilizacijski dosežek.
 
A na ta dosežek ne gledamo kot na dosežek in ga tudi ne obravnavamo tako. Dolgo časa je bil opredeljen kot družbeni problem. Moral pa bi nam biti predvsem izziv in spodbuda za naša dojemanja in ravnanja v spremenjenih družbenih odnosih med generacijami. Človekovo življenje je sestavljeno iz treh obdobij in tisti, ki ne bodo tudi stari, ne bodo dolgo živeli. Torej spoštujmo to, kar nam je dano, dani pa so nam mladost, srednja leta in starost. Zakaj torej ne obravnavati vsa tri obdobja enakovredno, vendar z upoštevanjem njihovih posebnosti?
 
Zaradi dolgosti življenja se ne izide koncept 40 let dela. Leta 2030 bo v Sloveniji pričakovana povprečna življenjska doba za moškega 80 in za žensko 85 let. Delež starejših je 17,9 odstotka, do leta 2030 se bo dvignil na 25 odstotkov. Slovenija je že zdaj v EU na osmem mestu po deležu starejših od 65 let.
 
Da bi si zmogli zagotoviti dostojno življenje, bo treba delati dlje, odgovorno, z zavedanjem, da moramo čim več storiti sami zase, za skupnost kot celoto, drug za drugega, se povezovati in omogočiti pretok znanja in izkušenj med generacijami. Predvsem pa vsaki generaciji, torej v celotnem življenjskem ciklu vsakemu posamezniku omogočati pogoje za ustvarjalno vključenost v družbo, skratka dopustiti delati.
 
Z enim ukrepom izboljšamo, na drugi strani izničimo
Spreminjanja in dopolnjevanja sistemov se bomo morali lotiti premišljeno, celovito in s sodelovanjem vseh ministrstev in institucij, ki so odgovorne za posamezna področja. Načrtovanje ukrepov mora potekati premišljeno, na krajši rok, z jasnim pogledom v prihodnost in z razumevanjem pričakovanih sprememb. Cilji družbe morajo biti postavljeni pred parcialne in osebne interese, brez predvolilnih kalkulacij in kratkoročnih koristi. Samo tako bomo lahko uresničili večino ukrepov, predvidenih v Strategiji dolgožive družbe. Pa smo pripravljeni tako ravnati?
 
Vsako »soliranje« bo imelo negativne posledice. Na posameznih primerih je to vidno že zdaj. Ko smo s pokojninskim zakonom ZPIZ-2 vzpostavili pogoje za postopen prehod na daljšo delovno dobo, smo pričakovali pozitivne rezultate. Kratek čas so se celo kazali, dokler ni prišlo do poznejšega vstopanja mladih na trg dela. Posledica tega je ponovno skrajševanje dosežene skupne delovne dobe.
 
Prihodnost v novih tehnologijah
Že danes opažamo, da sedanje razmerje med močjo kapitala in močjo dela ne omogoča niti približne enakovrednosti obeh, temveč so prihodki od kapitala neprimerno večji kot prihodki od dela. Napoveduje se, da bodo zaradi tehnoloških dosežkov veliki antagonizmi med visoko in nizko izobraženim prebivalstvom. Prav tako bodo morali vodilni kadri čim prej stopiti na pot razvoja, starejši delavci se bodo morali prilagajati novostim in se vseskozi izobraževati, usposabljati ter prilagajati spremembam, sicer bodo potisnjeni na periferijo dogajanja.
 
Kaj kmalu se bo treba začeti zavedati, da današnje »prijateljevanje« s pametnimi telefoni in drugimi tovrstnimi napravami pomeni zapravljanje časa. Istočasno pa nazadujemo v sposobnostih in znanjih za obvladovanje in vključevanje v dejansko uporabne in nujne tehnološke novosti, ob katerih bosta le znanje in sposobnost posameznika in skupine zagotavljala ohranjanje materialne neodvisnosti, družbeni status in vključenost.
 
Gibkost šolskega sistema
Odzivnost šolskega sistema, njegova sposobnost prilagajanja zahtevam tehnoloških sprememb je izjemno pomembna, predvsem za mlado generacijo. Moral pa bi odigrati pomembno vlogo tudi pri usposabljanju starejših, da bodo lahko čim dlje učinkoviti v produkcijskem procesu in vključeni v družbo. Nič več ne bo en poklic zadostoval za vse življenje, treba ga bo večkrat spremeniti, nenehno se bodo zahtevala nova znanja in veščine. Prav zato bi se morali resno ukvarjati s spremembami izobraževalnih programov že danes in se tako pripraviti na prihodnost. Zagotovo bodo uspešni tisti, ki se bodo vključili v vseživljenjsko učenje.
 
Aktivna generacija
Če se bo nadaljeval sedanji trend, bo delovno aktivnih vsako leto osem tisoč manj. Imamo nizko rodnost in šibke migracije. Delež starejših v celotni populaciji se povečuje, a jih še vedno ne vključujemo, celo prepovedujemo jim delati. S takimi trendi ne bomo zmogli zagotavljati finančnih sredstev za normalno delovanje zdravstva, šolstva, varstva otrok in starejših ter drugih sistemov, nujno potrebnih za normalno življenje. Tudi gospodarstvo bo moralo dodati pomemben delež z dvigom dodane vrednosti, z vlaganjem v razvoj, z organiziranjem proizvodnega procesa, ki bo omogočal zaposlovanje starejših delavcev (55+), in z vlaganjem tudi v usposabljanje delovne sile. Danes koledarska starost ni več enaka biološki starosti in starejši v prihodnosti ne bodo enaki sedanjim upokojencem, tudi njihove potrebe in interesi bodo drugačni.
 
Oblikovati prihodnost v korist ljudi
Iz Strategije dolgožive družbe jasno izhaja, da bo nujen premislek o vsakem ukrepu, cilj njegove uresničitve pa mora biti dobrobit ljudi. Sedanje pojmovanje življenja se zaradi podaljševanja življenja spreminja, spreminjajo se poklici in spreminjajo se sposobnosti starejših, ki so še v pozni starosti v dobri fizični in psihični kondiciji, predvsem pa imajo ogromno izkušenj in tudi znanja. Izjemno neodgovorno in predvsem negospodarno je, da družba tega ne obrne sebi v prid. Dosedanjo tradicionalno delitev življenja v tri skoraj ločene cikle – izobraževanje, delovno aktivno obdobje, upokojitev – bo zamenjal fleksibilen model presečnih množic. V novem konceptu bo imel posameznik praviloma bolj specializirana znanja, a hkrati več karier. Zato se bo treba vse življenje izobraževati. Nujno moramo vzpostaviti tak sistem, da bo imela starejša generacija možnost ostati aktivna tudi po upokojitvi. Pozitivni rezultati se bodo zagotovo pokazali v počutju, v ohranjanju fizičnih in umskih sposobnosti ter v boljšem zdravju. Istočasno bodo tudi starejši imeli možnost prispevati k dobrobiti celotne skupnosti.
 
Solidarnost in optimizem
Veliko aktivnosti bo potrebnih za uspešno spopadanje z vsemi izzivi dolgosti življenja in neverjetno hitrimi tehnološkimi spremembam. A še vsaki generaciji je z njenimi znanji, sposobnostmi in željo po drugačnem in boljšem življenju uspelo vplivati na spremembe in se jim tudi ustrezno prilagajati. Zato v tej novi družbeni paradigmi ostaja upanje, da bodo generacije solidarne med seboj. Potrebujemo še optimizem, zaupanje in vero v svoje sposobnosti, pa uspeh ne more izostati.
 

aktualno vse

24.10.2017 - Končno testiranje v projektu Kooperative – iCareCoops

23.10.2017 - Zakon o dolgotrajni oskrbi v javno razpravo neusklajen z ministrstvoma za delo in finance

23.10.2017 - 70 letnica DU Domžale

23.10.2017 - Razstava ročnih del gorenjskih društev upokojencev na Kokrici

20.10.2017 - Socialni partnerji danes o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi

20.10.2017 - Razprava različnih deležnikov glede zdravstvene zakonodaje

20.10.2017 - Slovenija razvija nove možnosti za kakovostno bivanje starejših

19.10.2017 - Kolar Celarčeva: Zakon o dolgotrajni oskrbi v javno razpravo konec tega tedna ali v začetku prihodnjega

18.10.2017 - AVTO KRKA – varna, brezhibna in ugodna vožnja. Naj bo to tudi vaš izbor!

18.10.2017 - Vabilo na javni pogovor o raznolikosti in vključenosti na delovnem mestu z naslovom Enakost pri delu

17.10.2017 - Ste vedeli, da je nordijska hoja lahko zabavna in učinkovita rekreacija za celotno telo?

17.10.2017 - Vodstvo ZDUS ne podpira morebitnega referenduma o noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti

16.10.2017 - Vsak gram šteje

16.10.2017 - Otvoritev 4. Simbioza Giba

16.10.2017 - Okrogla miza Je lažje biti sam

16.10.2017 - Vabilo na NK - Projekt Sobivanje – Slovenija razvija nove možnosti za kakovostno bivanje starejših

13.10.2017 - Zasedanje Generalnega sveta EURAG na Dunaju

13.10.2017 - Težko je, ko vidim, da ljudje mečejo kruh stran!

12.10.2017 - Jabolko navdiha tokrat za pogumne prvake srebrne generacije

11.10.2017 - Skupščina ZZZS danes še zadnjič v sedanji sestavi

11.10.2017 - Je revnim težje v Sloveniji ali v sosednjih državah?

11.10.2017 - Simbioza Giba že četrtič dviga Slovenijo na noge! 

11.10.2017 - Vabilo na okroglo mizo Zavržena hrana v javnem sektorju

11.10.2017 - Ob prevzemu evropske nagrade za program Starejši za starejše poziv državi, naj ne bo mačehovska

11.10.2017 - Vabilo na novinarsko konferenco ZDUS 17 10 2017

10.10.2017 - Predstavitev in pogovor o sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji

10.10.2017 - Varuh opozoril na prepočasen razvoj področja skrbi za duševno zdravje

10.10.2017 - Rožca Šonc kandidatka za Žensko leta

09.10.2017 - Na IJS danes začetek 20. multikonference Informacijska družba 2017

09.10.2017 - Vabilo na seminar projekta Testiranje v šolskem prostoru – predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

09.10.2017 - Vabilo na brezplačen ogled dokumentarnega filma "Ne me'čmo hrane stran"

06.10.2017 - Srečanje upokojencev Severne in Južne Primorske

06.10.2017 - Upokojenci v planinskem taboru

06.10.2017 - Vabilo na konferenco in javno razpravo o slovenskih demografskih izzivih

05.10.2017 - Vabljeni na Policy Jam! Ljubljana, 17. in 18. oktober

05.10.2017 - Tominškova: Pri dolgotrajni oskrbi žal ni odgovorov na ključna vprašanja

04.10.2017 - Povezovanje društev je lahko samo – pozitivno …

04.10.2017 - Vabljeni na dobrodelni koncert društva upokojencev Dravograd

04.10.2017 - Vabilo na dogodek "Iz stiske do rešitve"

04.10.2017 - Na posvetu za vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo pod enakimi pogoji dostopna vsem

04.10.2017 - V novi različici zakona o zdravstvenem zavarovanju še brez podrobnosti o novi dajatvi

03.10.2017 - Danes volitve članov skupščine in članov območnih svetov ZZZS

03.10.2017 - Začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma o noveli zakona zdravstveni dejavnosti

03.10.2017 - Rezultati ankete o razlogih za upokojevanje v Sloveniji (2016)

03.10.2017 - Kolar Celarčeva: Z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti se za bolnike nič ne spreminja

03.10.2017 - Kolar Celarčeva predstavila predloge za novo dajatev za dolgotrajno oskrbo

02.10.2017 - Zaključen Festival za tretje življenjsko obdobje

01.10.2017 - Voščilo ob mednarodnem dnevu starejših

29.09.2017 - Domovi za starejše v oddaji Tarča

29.09.2017 - Sklepna okrogla miza F3ŽO o prisilnem upokojevanju starejših znanstvenikov

29.09.2017 - Bančništvo za upokojence

28.09.2017 - Utrinki dogodkov na F3ŽO

27.09.2017 - Dodana vrednost prenovljene revije ZDUS Plus

27.09.2017 - Nove ugodnosti za člane društev upokojencev

26.09.2017 - 17. F3ŽO s slovesno otvoritvijo odprl vrata

26.09.2017 - Festivalska razprava izpostavila pomen strategije dolgožive družbe

25.09.2017 - Festival za 3. življenjsko obdobje bo znova iskal odgovore na izzive dolgožive družbe

25.09.2017 - Vabilo na javni posvet: “Nevroznanost za družbo: kako do boljše skrbi za zdravje možganov"

25.09.2017 - Oktobrski dogodki v Kolovratu

24.09.2017 - Kampanja ADA praznuje 10 let!