Aktualno

Postajamo družba starejših. Smo na to pripravljeni?

13.01.2015

Leta 2060 bo vsak tretji Slovenec star 65 let ali več. Naloga države je, da omogoči možnosti za kakovostno staranje, nekaj pa mora narediti tudi človek sam zase, je na posvetu o aktivnem staranju poudarila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.
 
Odstotek starejših v Sloveniji se hitro veča, na kar pa se naša družba ne pripravlja ustrezno. Foto: MMC RTV SLO
 
Vprašanje starajoče družbe postaja vse bolj pereče, država pa se na številna vprašanja, povezana s tem, odziva (pre)počasi, na kar opozarja tudi Bruselj. Na drugem delovnem posvetu projekta Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji (AHA - Active and Healthy Aging in Slovenia) pretekli teden je več kot 150 strokovnjakov razpravljalo predvsem o trgu dela in upokojevanju, pripravi na starost, dolgotrajni oskrbi in preventivi padcev oz. izboljševanju fizične pripravljenosti starejših. Cilj projekta AHA je priprava strategije za promocijo zaposljivosti starejših in odlaganja odločitve za pokoj, za aktivno in zdravo staranje za aktivno in zdravo starost ter neodvisno življenje s pomočjo okolja in dolgotrajne oskrbe.
 
Zakon o dolgotrajni oskrbi 
Pomemben korak naprej v prizadevanjih za kakovostno staranje predstavlja zakon o dolgotrajni oskrbi, na katerega čakamo že več let. Vlada naj bi ga vendarle dobila na mizo jeseni. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martine Vuk je delovna skupina, ki pripravlja osnutek zakona, na delu, osnutek naj bi prišel v javnost marca, čez poletje do začetka jeseni naj bi potekala javna razprava, potem pa ga bo dobila na mizo vlada. Sprejet naj bi bil do konca leta.
 
"Ena izmed bistvenih prioritet ministrstva in vlade je, da bi se zakon pripravil do konca tega leta in da bi vzpostavili ta sistem dolgotrajne oskrbe, na katerega nas opozarja EU, pa tudi sami se zavedamo, da predvsem oskrba na domu, skupnostne storitve niso niti dovolj dobro razvite niti sistemsko podprte, da bi bil dostop omogočen čim širšemu krogu ljudi," je pojasnila Vukova in ob tem dodala, da bo zakon prinesel različne načine oskrbe tistim, ki jo potrebujejo. Večinoma bo šlo za starostnike, vključeni pa bodo tudi invalidi oz. osebe s posebnimi potrebami.
 
Občine zdaj same odločajo o višini sofinanciranja
Zakon bo prinesel tudi spremembe glede financiranja oskrbe. Zdaj namreč velja, da je oskrba na domu financirana od občin, ki same odločajo, v kolikšnem deležu bodo to pomoč financirale. Ponekod jo v celoti, ponekod ne. "Po novem bodo vse storitve celovito sofinancirane, ni nujno, da bodo 100-odstotno, bodo pa sofinancirane iz različnih virov, ker ne želimo obremeniti prebivalstva, torej uporabnikov." Kot še dodaja Vukova, je jasno, da sredstev glede na zdajšnjo razporeditev ni dovolj, zato iščejo nove vire. Kot tak mogoč vir se kaže preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in sicer tako, da bi bil potem en delež teh sredstev namenjen za dolgotrajno oskrbo. "V zvezi s tem smo že dosegli dogovor z ministrico za zdravje, tako da računamo, da se bodo te stvari v prihodnjih šestih mesecih razrešile," je še dejala Vukova.
 
Za kakovostno preživljanje starejših let
Kot poudarja vodja projekta AHA Mojca Gabrijelčič Blenkuš, si želijo, da bi ustvarjali razmere, da bi se lahko ljudje aktivno in zdravo starali ter predvsem kakovostno preživljali starejša leta. "Da bi jim družba omogočila pogoje, v katerih bi ustvarjali tretjo kariero tako, da bi koristili ne samo sebi, temveč tudi družbi na splošno. Potenciali starejših so veliki, a neizkoriščeni." Ob tem kot pomembno dejstvo navaja analizo različnih področij, med drugim so pogledali tudi, kako imajo to področje urejeno v tujini in kateri so primeri dobre prakse, predvsem pa je pomembna realna slika domačega stanja.
 
Polna dvorana sodelujočih na posvetu je jasen znak, da se veliko deležnikov zaveda pomena vprašanja starajoče se družbe, vendar pa je na ravni države ukrepanje prepočasno. Foto: MMC RTV Slovenija
 
"Ravno v teh pogovorih s številnimi ljudmi smo zaznali težave drugače, pravilneje, in bomo verjetno lahko našli ustreznejše in uresničljive rešitve za strategijo," je optimistična. Veselilo bi jih, če bi se v pogovore intenzivneje vključilo še gospodarstvo, medtem ko so glede sodelovanja s sindikati zadovoljni. "Jasno je, da ima Slovenija veliko težavo: mi zelo pozno vstopamo na delovni trg, najpozneje med vsemi državami EU-ja, na drugi strani pa najhitreje izstopamo," pravi Blenkuševa.
 
Praksa v tujini kaže, da imajo države, v katerih delavci zgodaj vstopajo na trg dela in z njega izstopajo pozno, manj brezposelnosti. Delajo tako z mlajšimi kot starejšimi, uvajajo različne sheme, kot so mentorske, prilagajajo delovne razmere starejšim, poskušajo iskati pozitivne vidike starejšega delavca, skratka, predvsem dobro delovno okolje je tisto, ki ga lahko ustvarijo v delovni organizaciji in z večjim razumevanjem tega lahko delodajalec bistveno več dobi od starejšega delavca.
 
"Starejši delavec je zdravo sidrišče s svojim znanjem, izkušnjami, ki lahko z mladim, ki prihaja, uspešno sodeluje. Ravno tukaj lahko starejši, ki ni več toliko sposoben delati, mogoče ne zmore 8 ur delati v takem tempu, s fleksibilnim odhajanjem s trga dela, s fleksibilnim delom ali pa z mentorsko shemo prispeva veliko," navaja nekatere mogoče oblike. Pomemben vidik je tudi to, da imajo tako starejši delavci bolj urejen svoj socialni položaj: še vedno imajo svoj prihodek, hkrati pa se tako začnejo lažje prilagajati na čas upokojitve, ki prinese tudi nižje prihodke. "V Sloveniji se pogosto dogaja, da se starejši, ko gredo v pokoj, pogosto spoprijemajo s pravo revščino. Če pa v zadnjem delu njegove kariere ustvariš zanje prijaznejše delovne razmere, se lahko temu izogneš."
 
Božidar Voljč, z Inštituta Emonicum, je poudaril, da je eno izmed glavnih splošnih priporočil usmerjeno v prizadevanje, da bi starejši čim dlje dejavno in zdravo živeli v domačih okoljih. Primerjava z drugimi državami kaže, da imajo nekatere že nacionalne dokumente o strategiji glede starejših. V Nemčiji so, recimo, pripravili različna priporočila, ki veljajo za življenje starejših v domačem okolju, in priporočila, ki veljajo za življenje v domovih za starejše.
 
Po njegovih besedah tudi v Sloveniji že obstajajo dobri primeri prakse izboljšanja kakovosti življenja starejših, pri čemer je izpostavil pilotni projekt v DSO-ju Tabor Ljubljana in DOSOR-ju v Radencih, kjer izvajajo razgibavanje v domu starejših. "V letu 2055 bo v Sloveniji 30,1 odstotka starejših od 65 let, pri čemer bo 38,8 odstotka starejših od 80 let. Geriatrični sindromi (padci, demenca, polimorbidnost in drugi) nas bodo torej spremljali kot zelo pomembno področje in z njimi se bomo morali ukvarjati," je opomnil.
 
"Treba je izkoristiti tudi možnosti v lokalnih okoljih, ki so zanemarjeni in bi se jih dalo povezati. Preventivnih praks je danes največ na inštitutih, fakultetah, a treba jih je pospremiti tja, kamor spadajo: med ljudi, samo tako jih lahko tudi uresničimo," je še poudaril Voljč.
 
Brez medsektorskega sodelovanja ne bo šlo
Po besedah direktorja NIJZ-ja Ivana Eržena je za celovit pristop k položaju starejših potrebno povezovanje različnih sektorjev. "V dolgoživi družbi je pomemben cilj vzpostavitev možnosti za zdravo in aktivno življenje. Dobro medsektorsko sodelovanje je predpogoj, da to dosežemo," je dejal Eržen. Nacionalni inštitut za javno zdravje koordinira projekt, v njem pa kot partnerji sodelujejo še Inštitut za ekonomska raziskovanja, Inštitut Emonicum, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Inštitut RS za socialno varstvo, Zveza društev upokojencev Slovenije in EuroHealthNet. Projekt AHA po njegovem mnenju pomeni pomemben korak pri povezovanju strokovnjakov, ki se ukvarjajo z izzivi, povezanimi s staranjem družbe. Omenjeni projekt, ki ga financira Evropska komisija, sofinancirata pa ga ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in ministrstvo za zdravje, traja od 1. marca 2013, končal pa se bo 28. februarja 2016.
 
Ministrica za zdravje Milojka Kolar je poudarila, da mora država vzpostaviti razmere za zdravo in aktivno staranje ter postaviti sistem dolgotrajne oskrbe, naloga posameznika pa je, da od zgodnjega otroštva naprej živi dejavno in zdravo. Foto: BoBo
 
Avtor: Ksenja Tratnik
 

 

aktualno vse

24.05.2019 - Pričetek postopka za zbiranje predlogov za priznanja ZDUS v letu 2019

20.05.2019 - Letno poročilo Zveze društev upokojencev Slovenije za leto 2018

29.04.2019 - Mednarodni dan medgeneracijske solidarnosti

03.04.2019 - Postopek za imenovanje članov Upravnega odbora Vzajemnega pokojninskega sklada za mandatno obdobje 2019 - 2023

03.04.2019 - Razpis o volitvah in imenovanjih v Zvezi društev upokojencev Slovenije za mandatno obdobje 2019 - 2023

03.04.2019 - Peticija za ureditev dolgotrajne oskrbe kot nove in posebne veje socialne varnosti

15.02.2019 - Izšel napovednik programa prvih Dnevov medgeneracijskega sožitja

11.02.2019 - Z vlakom ugodno na Dneve medgeneracijskega sožitja! (14. - 16. 5., Gospodarsko razstavišče, Ljubljana)

08.02.2019 - Srečanje predsednika DZ mag. Dejana Židana in predsednika ZDUS Janeza Sušnika

08.01.2019 - Nov ZDUS-ov projekt »Dnevi medgeneracijskega sožitja«

21.12.2018 - Novoletno voščilo!

19.12.2018 - Obvestilo o sklepu Zbora članov ZDUS z dne 18.12.2018

11.12.2018 - Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic

10.12.2018 - Vabilo na predstavitev knjige Simone de Beauvoir - Starost

06.12.2018 - Ukrepi ZDUS za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev 2018-2019

06.12.2018 - Brezplačne delavnice "E-Napotnica"

06.12.2018 - Odziv ZDUS na pismo organizatorja Festivala za tretje življenjsko obdobje

05.12.2018 - Poslanica ZDUS ob mednarodnem dnevu prostovoljstva

05.12.2018 - Anketa o uporabi spletne strani ZDUS

28.11.2018 - Obeležili smo drugi DAN Zveze društev upokojencev Slovenije

09.11.2018 - Ne pozabite! 0,5 % dohodnine lahko tudi letos (2018) podarite ZDUS-u

07.11.2018 - Zveza društev upokojencev Slovenije napoveduje drugi DAN ZDUS-a

30.10.2018 - Odstop od sodelovanja na Festivalu za tretje življenjsko obdobje

29.10.2018 - Novinarska konferenca ZDUS_sporočilo za javnost

08.10.2018 - Strokovno srečanje v okviru evropskega projekta ITHACA (InnovaTion in Health and Care for All)

03.10.2018 - Okrogla miza Medgeneracijski izzivi družbe in koalicijska pogodba_izjava za javnost

01.10.2018 - Slavnostna otvoritev 18. festivala za tretje življenjsko obdobje

01.10.2018 - Novinarska konferenca POSLANICA OB DNEVU STAREJŠIH IN PROJEKT KARTICA PROSTOVOLJCA

28.09.2018 - VABILO na odprtje 8. fotografske razstave ZDUS in 18. F3ŽO

26.09.2018 - Memorandum 2018

13.09.2018 - Predaja Deklaracije o načelih strpnosti in Deklaracije Stop obrekovanju

22.08.2018 - Zahvala Tomažu Banovcu - avtorju Memoranduma 2018

26.06.2018 - 28. Redni zbor članov ZDUS

06.12.2017 - Ne pozabite! 0,5 % dohodnine lahko tudi letos podarite ZDUS-u

25.11.2017 - Decembrski dogodki v Gostilni Pri kolovratu

16.11.2017 - Za kakovostno bivanje starejših ključna zagotovitev varnosti in zasebnosti

16.11.2017 - Svetovni dan ozaveščanja o raku trebušne slinavke

16.11.2017 - Večer: Bonbončki

15.11.2017 - Opozicija kritična do proračuna, koalicijo veseli presežek

15.11.2017 - Okrogla miza projekta Sobivamo

15.11.2017 - Osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi po oceni skupnosti socialnih zavodov zvišuje plačilo za dom

15.11.2017 - Prvi kulturni bazar v regiji

14.11.2017 - Vabilo na srečanje - »Dolgotrajna oskrba"

14.11.2017 - Ljubljančani od danes do nujne medicinske pomoči v novih prostorih

14.11.2017 - Zdravila za sladkorno bolezen prejema skoraj 110.000 Slovencev, število bolnikov skokovito raste

14.11.2017 - Cerar o stanovanjski politiki: Nastavki so, treba paziti tudi na javne finance

14.11.2017 - Generalni direktor Zpiza za STA: Trendi na pokojninskem področju spet vzpodbudni

13.11.2017 - Kuštrin po sestanku pri premierju Cerarju verjame, da bodo našli pot k rešitvi

13.11.2017 - V enomesečno javno razpravo pravilnik čakalnih seznamih in najdaljših čakalnih dobah v zdravstvu

13.11.2017 - Objavljen je bil razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov

13.11.2017 - Vabilo na okroglo mizo Združenja ONKO NET

10.11.2017 - Okrogla miza o enakosti pri delu

10.11.2017 - Prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje spet kot pred letom 2013

10.11.2017 - Literarni večer gorenjskih ustvarjalcev v Trzinu

09.11.2017 - Je nasilje nad starejšimi problem starih in mladih?

09.11.2017 - Kolar Celarčeva za STA: Zdravstvo ni brez napak, a tudi ni v razsulu

09.11.2017 - Predstavitev in pogovor o sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji 15. 11. 2017

09.11.2017 - Državni zbor na današnji izredni seji med drugim o noveli pokojninskega zakona

08.11.2017 - Vabilo na okroglo mizo: Samomori med starejšimi

08.11.2017 - Tradicionalno srečanje upokojencev občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje