Aktualno

Preventiva in obravnava možganske kapi pri starejših

17.07.2017
 
Z leti se veča tveganje za nastanek možganske kapi, ker so pri starejših kardiovaskularne in metabolične bolezni bolj pogoste. Za vsakih deset dodatnih preživelih let po 55. letu starosti se tveganje za nastanek možganske kapi pri obeh spolih podvoji. Približno tri četrtine vseh bolnikov z možgansko kapjo je starih nad 65 let. Sicer je pri moških 1,25-krat več pojavnosti kapi, vendar je vseeno smrtnost pri ženskah večja, ker živijo dlje.
 
  
Zaradi staranja prebivalstva je pričakovati porast možganskih kapi, vendar pa možganska kap ni neizogibna spremljevalka starosti. Zaradi boljše medicinske oskrbe se pričakuje zmanjšanje smrtnih primerov in s tem več predvsem zelo starih ljudi, ki bodo možgansko kap preživeli.

Dejavniki tveganja 
za nastanek možganske kapi so starost (75 let ali več), povišan krvni tlak, porušeno razmerje med maščobami v krvi (dislipidemija), sladkorna bolezen, atrijska fibrilacija, nezdrava prehrana, telesna neaktivnost, kajenje. Pri približno 25 % ljudi, ki so preživeli možgansko kap, se pričakuje ponovitev epizode v petih letih.

Visok krvni tlak je bil nekoč prepoznan kot normalen spremljevalec starosti, sedaj pa je znak strukturnih in fizioloških nenormalnosti krvnih žil. Pregled 17 študij, ki so raziskovale vpliv znižanja povišanega krvnega tlaka na pojavnost možganske kapi, je pokazal 38 % zmanjšanje pojavnosti možganske kapi in 40 % zmanjšanje smrtnih primerov. V preventivi možganske kapi je tako potrebno agresivno zdravljenje povišanega krvnega tlaka pri vseh starejših, znanstveniki pa niso ugotovili zgornje starostne meje, pri kateri zdravljenje krvnega tlaka ne bi bilo več smiselno. Čeprav se priporoča znižanje krvnega tlaka pod 140/90 mm Hg, pa vendar tudi znižanje krvnega tlaka za 5 mm Hg lahko doprinese k zmanjšanju pojavnosti možganske kapi za 14 %.

Zvišane vrednosti krvnih maščob
 (hiperlipidemija) so v starosti zelo pogost pojav. Čeprav je povezava med hiperlipidemijo in pojavom možganske kapi relativno šibka, pa je kljub temu prisotna, zato je zdravljenje na mestu.
 
  
S starostjo je povezano tudi naraščanje debelosti in celokupne maščobe v telesu, kar pogosto vodi do inzuliske intolerance in sladkorne bolezni tipa 2. 16,5 % moških in 12.8 % žensk, starih od 75 do 84 let, ima diabetes tipa 2. Celovita obravnava starostnikov s prisotnim tveganjem za možgansko kap naj bi tako vsebovala normalizacijo krvnega sladkorja, zmanjšanje telesne teže, zmanjšanje maščob v prehrani, znižanje krvnega tlaka, nadzor nad krvnimi maščobami, telesno aktivnost in izogibanje kajenju.

Atrijska fibrilacija je pri ljudeh, starih nad 75 let, klinično najpomembnejša in najpogostejša motnja srčnega ritma. Atrijska fibrilacija je močno povezana s pogostostjo pojavljanja možganskih kapi. Incidenca in prevalenca te motnje srčnega ritma naraščata z leti. Z vsakim preživetim desetletjem po dopolnjenem 55. letu starosti se njena pojavnost podvoji. Zdravljenje atrijske fibrilacije je tako eden ključnih ukrepov za preprečevanje možganske kapi.

Ob naštetih dejavnikih tveganja pa se je potrebno zavedati, da je za dobro rehabilitacijo ključnega pomena, zgodnje prepoznavanje možganske kapi. Pri starejši populaciji ljudi, ki možgansko kap preživi, so večje fizične, psihične in socialne posledice kot pri mlajših.

Z vsako izgubljeno minuto, ki mine od same kapi do začetka zdravljenja, človek izgubi 1,9 milijona nevronov. Starostniki simptomov kapi ponavadi ne prepoznajo kot kazalce akutnega stanja, temveč jih pripisujejo boleznim, kot so artritis, obnemoglost, glavobol in utrujenost. Ob sumu na možgansko kap starostnika prosimo, da odpre usta. Če je jezik pomaknjen v eno ali drugo stran oziroma je njegova lega sumljiva, je lahko to že znak možganske kapi. Starostnika prosimo, da se nasmehne, dvigne roke in da pove preprost stavek. Če ene izmed naštetih dejavnosti ne zmore oziroma pri nasmehu zastaja ustni kot, pokličemo reševalce in jim opišemo stanje.
 
  
Pri 40 % ljudi, ki doživijo možgansko kap, jim le-ta pusti zmerno funkcionalno nezmožnost, pri 15–30 % pa je ta nezmožnost hujša. Učinkovita rehabilitacija, ki naj bi jo začeli čim bolj zgodaj po pojavu kapi, zmanjša funkcionalno prizadetost. Z rehabilitacijo začnemo takoj, ko je postavljena diagnoza in so stabilizirane življenjske funkcije.

Ugotovili so, da so pri starostnikih, ki imajo podoben obseg okvare možganov kot mlajši, pogostejše posledice, ki se kažejo kot delna ali popolna odvisnost pri samooskrbi. Pri starostnikih nad 85 let so opazili 10-krat manjšo odzivnost na rehabilitacijske procese glede vsakdanjih aktivnosti. Kljub temu pa je tudi pri starejših nad 85 let ključnega pomena pacientu čimbolj prilagojena in časovno dovolj zgodnja rehabilitacija, saj lahko tudi majhne spremembe v funkcioniranju telesa doprinesejo k neodvisnosti in s tem k boljši kvaliteti življenja.

Vir: Seniorji.info

aktualno vse

27.07.2017 - Vlada danes o analizi vzrokov primanjkljaja javnih zdravstvenih zavodov

27.07.2017 - Spominska slovesnost pri Ruski kapelici pod Vršičem 2017

26.07.2017 - ZPIZ proti pripojitvi Nepremičninskega sklad PIZ k Demografskemu skladu

25.07.2017 - Svet pokojninskega zavoda se bo osredotočil na predlog zakona o demografskem skladu

25.07.2017 - ZSSS in sindikat upokojencev za čim prejšnje sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi

24.07.2017 - Slovenska bela jelka zavira staranje in povrne naravno lepoto

24.07.2017 - Socialna skrb: Starejši si želijo dostopa do pomoči v svojem okolju

24.07.2017 - Socialna skrb: Tehnologija lahko tudi starejšim olajša vsakdan in polepša življenje

24.07.2017 - Nujno je povrniti zaupanje v obstoječi pokojninski sistem in podpreti zakon o izgradnji 2. tira

24.07.2017 - Preprosto sem bila z njim

21.07.2017 - Raziskava: Preventiva učinkovita tudi pri demenci

21.07.2017 - V štirih letih Izmenjevalnice zbrali sedem ton donacij za prejemnike pomoči Rdečega križa

21.07.2017 - Doživite EU v Hiši EU v Ljubljani!

21.07.2017 - Kako varno uporabljate internet na dopustu?

21.07.2017 - Nov napad z lažnimi sporočili v imenu FURS

20.07.2017 - Vabilo na novinarsko konferenco ZDUS 24 7 2017 - demografski rezervni sklad in 2. tir

20.07.2017 - Vlada sprejela strategijo dolgožive družbe

19.07.2017 - Starejši ne smejo biti poskusni zajčki

18.07.2017 - Slovenska karitas s predlogi ukrepov za ljudi z nizkimi prejemki

18.07.2017 - Mešani pevski zbor DU Mali Slatnik v Izoli

18.07.2017 - ZSSS za samostojen in neodvisen demografski sklad

17.07.2017 - ZPS: Z letom 2019 prepoved brezplačnih plastičnih vrečk

17.07.2017 - Preventiva in obravnava možganske kapi pri starejših

17.07.2017 - Priljubljeni osvežilci zraka dokazano škodljivi

17.07.2017 - Osemdesetletna aktivistka, vulkan sredi morja in križarjenje bananinih olupkov

17.07.2017 - Projekt Z možgani za možgane trenutno zaključuje 1.fazo zbiranja podatkov

15.07.2017 - Vabilo k izpolnitvi ankete "Jeziki v Sloveniji in slovenščina zunaj nje"

14.07.2017 - Z zelenice, ki ni kar tako

14.07.2017 - Udeležba ZDUS na srečanju nevladnih organizacij z ministrom za zunanje zadeve

13.07.2017 - Vlada med drugim o ukrepih za manj revščine

13.07.2017 - Predlog novele zakona o SDH končal parlamentarno pot

13.07.2017 - AGE platform Evrope

12.07.2017 - DZ danes tudi o noveli zakona o zdravniški službi

12.07.2017 - Vabilo za sodelovanje v raziskavi

12.07.2017 - Obetajoči rezultati projekta DiscOCVer55

11.07.2017 - Drugačne cene v domovih za starejše po napovedi Kolar Celarčeve morda v splošnem dogovoru za leto 2018

11.07.2017 - Ta petek v Kolovratu pravi slovenski ljudski večer

11.07.2017 - Poletne počitnice 2017

11.07.2017 - Pri varuhu odprli prvo demenci prijazno točko

11.07.2017 - Srečanje posavskih prostovoljcev programa »Starejši za starejše«

10.07.2017 - Predlog zakona o demografskem rezervnem skladu v javni obravnavi

10.07.2017 - Vlada bo predvidoma v četrtek sprejela strategijo dolgožive družbe

10.07.2017 - Ime tedna na Valu 202 je Rožca Šonc

10.07.2017 - Zgodnje odkrivanje demence je zelo pomembno - Projekt ADAM

10.07.2017 - Kolar Celarčeva danes o poslovanju zdravstvenih zavodov

10.07.2017 - ESS sprejel predlog usklajenih izhodišč za spremembe na pokojninskem področju

09.07.2017 - Zaključno srečanje partnerjev projekta Mostovi za Evropo v Chemnitzu

08.07.2017 - E-informator: Koledar NVO julij 2017

08.07.2017 - Projekt Z možgani za možgane - prošnja za sodelovanje

07.07.2017 - Z julijem tudi 70 % predplačila za NVO

07.07.2017 - V prostovoljskih organizacijah opozarjajo na manjkajoča področja v nastajajoči strategiji

07.07.2017 - Odbor za zdravstvo o noveli zakona o zdravniški službi

06.07.2017 - V Ormožu zbudili zanimanje pri najmlajših za dokumentarni film »Ne mečmo hrane stran!«

06.07.2017 - Vabilo na četrtkov pevski in petkov glasbeni večer v Kolovrat

06.07.2017 - Sodelujoči na javni tribuni NSi o pokojninski reformi poudarili pomen soglasja

06.07.2017 - Vraničar Ermanova včeraj o demografskem skladu s Kapitalsko družbo, predstavniki upokojencev in mladih

05.07.2017 - Vabilo za predstavnike medijev - Projekt ADAM

04.07.2017 - Povprečnine po novem nekoliko višje, letni dodatek julija vsem upokojencem

04.07.2017 - Objavljen razpis za najem oskrbovanih stanovanj v Izoli

03.07.2017 - Evropski parlament nagradil ZDUS