Aktualno

Razvojne spremembe zahtevajo prilagajanje

13.02.2018
 
 
Upokojenci smo pogosto videni kot velika družbena skupina, ki se bori le za svoj ekonomski položaj - za pokojnine. To v nekem manjšem deležu drži. Zadostna pokojnina za preživetje je neizogibna potreba, da se sploh pojavljajo drugi interesi. S pokojnino je podobno kot z zdravjem - če ga ni, je vse drugo nepomembno. V našem interesu pa so še številni drugi izzivi. Sedanje in pričakovane spremembe v družbi in odzivi nanje nas silijo k širšim razmislekom.
 
Premalo spoznanj o posebnostih v skupinah starejših oseb
V Sloveniji je zdaj približno 19% prebivalcev v starosti nad 65 let, kar se v obravnavah pojmuje kot »starejši«. Do leta 2030 bo ta delež narasel na približno 25%. Upokojencev je seveda mnogo več, ker so med njimi tudi mlajše skupine, vendar večinoma delijo usodo starostnih. Seniorji in upokojenci v strukturi prebivalstva nismo homogena skupina - ljudje istih značilnosti, potencialov in potreb. Nismo samo nemočni in ranljivi. V Evropi se je namesto »starejši« uveljavil izraz »starejše osebe«, kar ponazarja individualnost in s tem možne različnosti. Sprememba demografske strukture bo izzvala nujnost številnih prilagoditev in ukrepov. Za oblikovanje le-teh je potrebno imeti solidne osnove, da so lahko ciljno usmerjeni in tako učinkoviti. Imamo pa težave že pri koriščenju in zbiranju podatkov za opredelitev potreb. Vse kar je preko 65 let se v prikazovanju položaja prebivalstva in v različnih strokovnih obravnavah enostavno poimenuje kot »starejši«, brez ugotavljanja in navajanja strukturnih različic in specifičnosti. Današnje razmere podaljševanja obdobja dela in povečevanja pričakovanih let življenja, pa zahtevajo podrobnejše spremljanje posameznih skupin. Situacije, možnosti in potrebe oseb od 64 pa tja do 90 let so zelo različne in potrebne različnih pristopov. Ob navedenem niti primerljivih podatkov ni mogoče spremljati in tako zagotavljati osnove za ustrezno politiko in pripravo pravih instrumentov - programov, financ, potrebnih kadrov za realizacijo. Smiselno bi bilo, da bi pristopi v obravnavi prebivalstva sledili demografskim trendom.
 
Nove možnosti na trgu dela
Z vidika trga dela imajo osebe nad 50 let dve prevladujoči možnosti - od tistih, ki delajo, se pričakuje podaljševanje obdobja dela. Tisti, ki so izpadli iz delovnih procesov ali bili že upokojeni, pa so imeli v letih krize kaj malo možnosti za ponovno vključitev na delo. Po letu 2008 je bilo skoraj neresno razmišljati, da bi bile starejše osebe upoštevane kot delovni potencial in imele kake priložnosti na trgu dela. Delodajalka, ki je zaposlila 61-letno žensko, je bila nekaj časa prava medijska senzacija. Možnosti se zdaj, vsaj teoretično gledano, širše odpirajo. Situacija se je v zadnjih dveh letih pomembno spremenila. Doživljamo gospodarski vzpon, gibanje Splošnega družbenega proizvoda (GDP) je pozitivno in povpraševanje po delavcih narašča. V evidencah služb za zaposlovanje so v večini osebe, potrebne individualne obravnave. Nihče ne zanika potrebnega dopolnilnega usposabljanja in izobraževanja, ki pa žal v naših razmerah za starejšo populacijo tudi nima ustreznega mesta in ne vzpodbud. Večkrat deklarirano, malo uresničeno. Manjka celo v specifični zakonodaji o izobraževanju odraslih. Nekaj korekcij prispevajo le ukrepi aktivne politike na trgu dela.
 
Potenciali, ki niso registrirani v evidencah iskalcev
Je pa še neevidentirana množica kadrov, ki bi glede na svoje delovne zmožnosti in znanja lahko opravljali določena dela, čeprav tega aktivno ne iščejo. Zavira jih nestimulativna zakonodaja, ki vsebuje finančne nasledke v razmerju med izplačilom plače in pokojnine v primeru plačanega dela. To je tudi časovno omejeno, pogodbeno intelektualno delo pa še visoko obdavčeno. V takih pogojih nas govorjenje o srebrni ekonomiji spominja na slabo šalo.
 
Oviro za delo pogosto predstavlja tudi toga organiziranost in delitev dela pri gospodarskih subjektih, ki je prilagojena dinamični, aktivni delovni populaciji srednjega življenjskega obdobja. Vsako prilagajanje zmožnostim drugačnih pa je deklarirano kot velik strošek. Verjetno gre za pomanjkanje volje za take ukrepe pri delodajalcih, dokler se potrebe še z lahkoto pokrivalo na trgu dela. Kako pa se bomo organizirali ali bolje preračunali od tod dalje? Bomo »uvažali« delovno silo - s čemer generalno gledano že računamo - tudi za tisto delo, ki bi ga lahko opravili starejši. Bomo tudi za ta dela povečevali obremenitve socialnega standarda v državi, ki naj bo enaka za vse, socialna tudi v primeru migrantov? Pričakujemo, da se bo odnos do starejših pri vključevanju na delo spremenil.
 
Uvajanje v delo in prenašanje izkušenj
Prenašanja znanj in veščin s starejših na mlajše skoraj ni v naših delovnih okoljih. Je pa nujno potrebno tako normativne ureditve kot praktične uvedbe. V gospodarskih družbah imamo težave celo z urejanjem vajeništva in mentorstva v delovno aktivni populaciji, da ne govorimo o potrebnih novih oblikah, kjer naj se vključujejo kandidati za v pokoj ali že upokojene osebe. Javne službe se dušijo pod obilico dela ob sicer številnih a slabo plačanih in še bolj šibko v delo uvedenih uslužbencih, ki niso imeli priložnosti sprejeti posredovanja praktičnih nasvetov in izkušenj s strani svojih predhodnikov. Odpusti nesposobnih iz poslovnih razlogov tu tudi niso možni. S krizo uvedeni ukrepi varčevanja, ki so blokirali novo zaposlovanje ob odhajanju starejših v pokoj, pa so marsikje ustvarili vrzeli v kadrovski strukturi, ki jih ne bo mogoče hitro odstraniti.
 
Sodelovanje generacij
Ravnanja, ki smo jim zdaj še priča, spadajo v vsepovsod prisoten fenomen staromrzništva. Ta pomembno vpliva na možnosti starejših oseb v družbi in na trgu dela. Želimo, da bi spoznanja, do katerih bomo prišli v okviru svetovne kampanje proti omenjenemu pojavu in na njihovi osnovi oblikovana priporočila, v bodoče postala del oblikovanih politik, oz. del programov, ki so v interesu starejših. Ker je za spremembo mentalitete in odpravljanje predsodkov bistveno delovanje z mladimi vse od otroštva dalje, je pomembno, da širimo povezovanje z njimi, tako delovno kot organizacijsko in skupaj oblikujemo predloge normativnih sprememb, predvsem pa urejanja in zagotavljanja več možnosti za medsebojni prenos znanja, veščin in izkušenj. Vlada je lani sprejela Strategijo dolgožive družbe, ki vsebuje številne usmeritve in predloge za ravnanje na vseh nivojih. Pri njeni pripravi so strokovnjaki ZDUS aktivno sodelovali. Zdaj pa je na vseh nosilcih nalog in tudi na nas, vsakem posamezniku, odgovornost za to, kako bomo zamisli in predloge uresničevali.
 
Besedilo: Jožica Puhar

aktualno vse

23.02.2018 - Kako ukrepati, ko nas ujame prehlad?

23.02.2018 - Anka Tominšek v oddaji Tarča

23.02.2018 - Vabilo na javno tribuno Dostojno delo

23.02.2018 - Ugotovitve, stališča in predlogi ZDUS k predlogu Zakona o slovenskem demografskem rezervnem skladu

22.02.2018 - Sindikat upokojencev v pismu varuhinji človekovih pravic in ministricama o težavah v domovih za starejše

22.02.2018 - Odbora DZ po obravnavi tematike kmečkih pokojnin brez sklepov

21.02.2018 - Raziskava: Povezava med demenco in kroničnim popivanjem

21.02.2018 - Svetina: Slovenščina je cvetela kot zimzelen pod snegom

20.02.2018 - Domovi za ostarele so polni, čakanje na posteljo se meri v letih

20.02.2018 - Podpora Zveze društev upokojencev Slovenije pospešitvi obravnave in sprejemanju Direktive EU o ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem staršev in negovalcev

20.02.2018 - Za varnost starejših doma ključna preventiva

19.02.2018 - Razpis za stanovanjske enote za starejše

19.02.2018 - Pokojnine se bodo uskladile za 2,2 odstotka

19.02.2018 - Predsednik sveta Zpiza v novem mandatu Dušan Bavec

16.02.2018 - ZDUS na mednarodni konferenci o inovativnem bivanju starejših v Trevisu

15.02.2018 - Strošek nadomestil za bolniške odsotnosti v breme ZZZS se povečuje

15.02.2018 - Vlada za socialno vključevanje invalidov

14.02.2018 - Kako odpraviti staromrzništvo?

14.02.2018 - ZDUS v mednarodnem prostoru

14.02.2018 - Svet UKC Ljubljana danes o imenovanju novega generalnega direktorja

14.02.2018 - Valentinovo odpira širša vprašanja o pomenu ljubezni

13.02.2018 - V zdravstvu in socialnem varstvu danes dveurna opozorilna stavka

13.02.2018 - Ponekod karnevali, drugod že pokop pusta

13.02.2018 - Ustanovljen koordinacijski odbor Medgeneracijske koalicije Slovenije (MeKoS)

13.02.2018 - Razvojne spremembe zahtevajo prilagajanje

12.02.2018 - Danes obeležujemo mednarodni dan epilepsije

12.02.2018 - Dolge čakalne dobe na dom za ostarele

12.02.2018 - Odprto pismo Društva slovenskih pisateljev ministru za kulturo

12.02.2018 - Društvo upokojencev Šenčur je konec leta 2017 obiskalo prijatelje v Tržišču na Dolenjskem

12.02.2018 - DeSUS z novelo zakona za višje vdovske pokojnine

09.02.2018 - Vlada soglaša s finančnim načrtom Zpiza za letošnje leto

09.02.2018 - Obvestilo Banke Slovenije

09.02.2018 - Predstavitev “Rdeče tipke”

07.02.2018 - V Metulju se pripravljajo na 10. obletnico – Besede zazvenijo, zaživijo

07.02.2018 - Nizke pokojnine za odbor seniorskih organizacij nesprejemljive

06.02.2018 - Razmišljanje o kruhu

06.02.2018 - Dan varne rabe interneta: Prijaznejši internet se začne s teboj

06.02.2018 - V skupnosti socialnih zavodov opozarjajo na prenizke cene zdravstvene nege v splošnem dogovoru

05.02.2018 - Začenja se nacionalna akcija za večjo ozaveščenost in manj žrtev med pešci

05.02.2018 - Vlada imenovala svoje predstavnike v svet pokojninskega zavoda

05.02.2018 - Varuhinja na srečanju z nevladniki za odpravo starostne diskriminacije

02.02.2018 - Stanovanjske alternative za starejše

02.02.2018 - Bližajo se pust, rajanje in sladkanje

02.02.2018 - Na Festivalu celostnega zdravja med drugim o hrani kot zdravilu

01.02.2018 - Na MZ bodo upoštevali pripombe za večjo solidarnost

01.02.2018 - Kolar Celarčeva: Zdravstveno doplačilo bomo spreminjali v smer večje solidarnosti

31.01.2018 - DeSUS v zakonodajni postopek vložil predlog zakona o demografskem skladu

30.01.2018 - S projektom Varni in povezani do sofinanciranja E-oskrbe starejšim

30.01.2018 - Mladinski svet Slovenije vabi k prijavam na natečaj Prostovoljec leta 2017

29.01.2018 - Posvet o novostih, ki jih prinaša zdravstvena reforma

29.01.2018 - Na mednarodni konferenci poudarili pomen ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem

29.01.2018 - Na Koroškem z inovativnimi pristopi pri skrbi za starejše

29.01.2018 - Poslanci v prvi obravnavi podprli predlog NSi za uzakonitev dvojnega statusa upokojencev

22.12.2017 - Uspehi ZDUS in članstva v letu 2017

22.12.2017 - Odbor DZ pri obravnavi gmotnega stanja starejših ni sledil predlogu NSi

21.12.2017 - Na področju LGBT po mnenju udeležencev okrogle mize velika neozaveščenost

21.12.2017 - Finančni načrt Zpiza za leto 2018 predvideva 3,3-odstotno uskladitev pokojnin

21.12.2017 - Vabilo za sodelovanje v raziskavi Medicinske fakultete UL

21.12.2017 - Program Starejši za starejše v DU Senovo

20.12.2017 - Biti in ostati moramo enotna medgeneracijska družba